Osnovna sredstva in zaloge slovenskega gospodarstva so ob koncu leta 2024 dosegla vrednost 233 milijard evrov, kar predstavlja 3,5-kratnik bruto domačega proizvoda, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada RS. Vrednost se je v primerjavi z letom 2023 povečala za približno dva odstotka.
Nefinančna sredstva zajemajo zgradbe, stroje, opremo in zaloge ter so merilo proizvodnega potenciala gospodarstva. Pretežni del odpade na zgradbe in objekte z okoli 80 odstotki, sledijo stroji in oprema s 16 odstotki ter proizvodi intelektualne lastnine s skoraj štirimi odstotki.
Skoraj polovico vrednosti osnovnih sredstev ima v lasti sektor gospodarskih družb, tretjino gospodinjstva z večinskim deležem stanovanj, petino pa država. Statistični urad ocenjuje, da je skupno nefinančno premoženje gospodinjstev ob koncu lanskega leta znašalo 205 milijard evrov, kar je za slabo desetino več kot leto prej.
Nefinančno premoženje gospodinjstev poleg osnovnih sredstev in zalog obsega vrednost zemljišč ter trajnega potrošnega blaga, kot so osebna vozila, pohištvo in gospodinjski aparati. Zemljišča pod zgradbami in objekti tvorijo večino vrednosti nepremičnin v lasti gospodinjstev, preostanek pa so kmetijska in gozdna zemljišča.
Po podatkih Banke Slovenije imajo slovenska gospodinjstva poleg nefinančnega še za okoli 87 milijard evrov finančnega premoženja, kamor sodijo bančne vloge, delnice in sredstva v pokojninskih shemah. Skupna vrednost premoženja gospodinjstev tako presega 290 milijard evrov.
