Mikro in mala podjetja so temelj slovenskega gospodarstva. V veliki večini gre za družinska podjetja, ki so rasla desetletja, pogosto z eno samo idejo, veliko dela in malo zunanje pomoči. Prav zato je vprašanje prenosa lastništva na naslednjo generacijo eno ključnih, a hkrati najbolj občutljivih poglavij njihove prihodnosti. Če je ta prenos prepozen ali slabo pripravljen, je lahko ogrožen obstoj celotnega podjetja.
Na to so znova opozorili udeleženci letošnjega srečanja prevzemnikov in naslednikov podjetij v Kranjski Gori, kjer je bilo v ospredju predvsem eno sporočilo: prenos lastništva ni enkratni dogodek, temveč dolgotrajen proces, ki se mora začeti dovolj zgodaj.
Ko se prenos začne, je pogosto že prepozno
Namestnica direktorice javne agencije Spirit Slovenija Nataša Kos je ob tem poudarila, da se s prenosom lastništva prej ali slej sooči vsako družinsko podjetje. Po njenih besedah gre za zahteven in večleten proces, ki zahteva tako znanje kot tudi jasno strategijo.
Prav zato je Spirit že leta 2019 vzpostavil nacionalno točko za prenos lastništva, kjer podjetjem nudijo podporo, svetovanje in usmeritve. Kot je pojasnila Kos, skozi to točko vsako leto pride okoli 600 podjetij, kar kaže na to, da se podjetniki vse bolj zavedajo resnosti izziva, a pogosto še vedno prepozno.
Dogodek z naslovom Skupaj k novim izzivom in priložnostim sta ob robu tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju za ženske v Kranjski Gori organizirala ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Spirit Slovenija. Poseben poudarek je bil namenjen okrogli mizi Med generacijami – izzivi in priložnosti prenosa podjetja, na kateri so svoje izkušnje delili tudi podjetniki iz prakse.
Nejc Krajnc iz Avtoservisa Krajnc in Gašper Carnioh iz podjetja TLS sta predstavila konkretne primere prenosa, pri katerih se je pokazalo, kako pomembni so zaupanje, odprta komunikacija in jasno razdeljene vloge med generacijami.
Država lahko pomaga, a odgovornost ostaja na podjetnikih
Direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je opozoril, da Slovenija pozna veliko dobrih zgodb uspešnih prenosov, a tudi precej primerov, ko se je proces končal neuspešno. Razlog je po njegovih besedah največkrat isti, ker se podjetje na prenos ni začelo pripravljati pravočasno.
Lamperger je poudaril, da se podjetniki pogosto preveč ukvarjajo z vsakodnevnimi izzivi poslovanja, medtem ko vprašanje nasledstva odrivajo na stran. Ko pride do nenadnih sprememb, bolezni ali upokojitve, pa časa za razmislek preprosto ni več.
Vodja sektorja za spodbujanje podjetništva pri Spiritu Irena Meterc je ob tem dodala, da prenos lastništva pogosto traja tudi deset ali več let. Vloga države je predvsem v tem, da ustvari podporno okolje, podjetnikom pa zagotovi dostop do informacij, delavnic in primerov dobrih praks.
Po njenih besedah Spirit pri tem ne nastopa kot odločevalec, temveč kot koordinator, saj pomaga podjetnikom razumeti možnosti in jih spodbuja, da proces vodijo premišljeno in postopno.
Energetska učinkovitost in umetna inteligenca
Srečanje v Kranjski Gori ni bilo namenjeno zgolj vprašanju lastništva. Pomemben del programa je bilo tudi predavanje Matevža Pušnika z Instituta Jožef Stefan, ki je spregovoril o energetski učinkovitosti v podjetjih in o vlogi umetne inteligence v gospodarstvu.
Pušnik je poudaril, da se je energetska učinkovitost v slovenski industriji v zadnjih letih izboljšala za kar 43 odstotkov, kar kaže na velik potencial za nadaljnje prihranke. Na področju umetne inteligence pa je izpostavil pomen postopnega uvajanja, jasnih ciljev in aktivnega vključevanja zaposlenih v spremembe.
Preberite več:
Ob koncu srečanja so podelili tudi priznanja najmlajšim prevzemnikom družinskih podjetij, ki so pri prenosu lastništva uporabili državni vavčer. Priznanja so prejeli Tomaž Pesek iz podjetja Tomaž Pesek s.p., Matija Simčič iz podjetja EkoTurizem Hudičevec in Nejc Krajnc iz podjetja Avtoservis Krajnc. Njihove zgodbe kažejo, da je prenos lahko uspešen, če se začne pravočasno in če starejša generacija v procesu vidi priložnost, ne grožnje.
