Prepoved dizelašev in bencinarjev se seli z 2035 na 2040, Slovenija pa je v elektriko pravkar vložila 40 milijonov evrov

Vodilni predstavniki avtomobilske industrije so za Sunday Times potrdili, da bo Evropska komisija predvidoma podaljšala rok za prepoved prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil za pet let, kar odpira vprašanja o prihodnjih tržnih razmerah za električna vozila v Evropi in Sloveniji.

Evropska unija naj bi bila tik pred tem, da prepoved prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov prestavi z leta 2035 na 2040. Tim Tozer, predsednik britanskega Allianz Partners in nekdanji direktor podjetij Vauxhall, Mazda in Mitsubishi, je za Sunday Times izjavil, da ima zanesljive informacije o petletnem podaljšanju roka. Od 1. januarja 2040 bi tako vsa nova vozila morala biti izključno električna ali brezizpustna, veliki proizvajalci pa naj bi bili o spremembi že obveščeni.

Časovni okvir najave je za Slovenijo neugoden. Vlada je prejšnji teden v proizvodnjo novega električnega twinga v novomeškem Revozu odobrila do 29 milijonov evrov državne podpore, skupaj s sredstvi za razvojni konzorcij E-Move pa bodo javna sredstva za ta projekt dosegla okoli 40 milijonov evrov. Renault naj bi investiral do 400 milijonov evrov. Gre za eno največjih naložb v zgodovini tovarne, ki bo sprva kot edina na svetu proizvajala ta model. Z električnim vozilom po ugodni ceni, pod 20.000 evrov, naj bi Revoz ujel val zelene preobrazbe. A če bo Bruselj res popustil in kupcem omogočil nakup bencinarjev in dizelašev še deset let dlje od prvotnega načrta, se utegne povpraševanje po cenovno dostopnih električnih mestnih avtomobilih razvijati počasneje od pričakovanj.

Za prestavitvijo roka stoji močno lobiranje. Sedem držav članic, med njimi Nemčija, Italija, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška in Bolgarija, je Evropski komisiji poslalo pismi, v katerih zahtevajo tehnološko nevtralnost in upoštevanje hibridnih vozil tudi po letu 2035. Sigrid de Vries, generalna direktorica združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov ACEA, je izjavila, da cilj za leto 2035 ni več realističen ob nezadostni polnilni infrastrukturi in pomanjkanju spodbud za povpraševanje. Nemški kancelar Friedrich Merz je predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poslal pismo, v katerem poziva k ohranitvi priključnih hibridov in vozil s podaljševalniki dosega tudi po letu 2035.

Andy Palmer, nekdanji izvršni direktor Aston Martina, je za Telegraph ocenil, da je premik na leto 2040 po vsem videzu neizogiben glede na intenzivnost lobiranja. Evropska komisija je paket ukrepov za avtomobilsko industrijo, ki ga je nameravala predstaviti 10. decembra, prestavila na pozneje ta mesec.

Nasprotniki zavlačevanja pa opozarjajo, da bi podaljšanje roka dodatno ogrozilo konkurenčnost evropske industrije nasproti kitajskim tekmecem. Jim Rowan, izvršni direktor Volva, je v pozivu za ohranitev cilja 2035 poudaril, da je elektrifikacija najpomembnejši ukrep industrije za zmanjšanje ogljičnega odtisa in da je cilj nujen za zagotavljanje evropske konkurenčnosti.

Za slovenske voznike in industrijo bo odločitev Bruslja pomembna. Po podatkih Trgovinske zbornice delež električnih vozil med novoregistriranimi avtomobili v Sloveniji znaša približno četrtino, kar je pod povprečjem EU, kjer so električna in hibridna vozila letos prvič presegla bencinske avtomobile in zavzela skoraj 60 odstotkov trga. Hibridi so po podatkih evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov ACEA s 35-odstotnim deležem celo prevzeli vodilni položaj pred bencinarji. Medtem ko se evropska prodaja baterijskih električnih vozil povečuje za 26 odstotkov letno, je rast v Sloveniji počasnejša, deloma zaradi visokih cen in še vedno omejene polnilne infrastrukture izven večjih mest.

Revoz, ki je v Novem mestu lani izdelal približno 200.000 vozil, bo svojo prihodnost tesno povezal z električnim twingom. Renaultov clio, ki ga prav tako proizvajajo v Novem mestu, ostaja najbolje prodajan avtomobil v Sloveniji, a njegova proizvodnja se izteka. Če bo EU res podaljšala življenjsko dobo motorjev z notranjim zgorevanjem, bi lahko evropski kupci dlje časa vztrajali pri hibridih in klasičnih pogonih, kar bi upočasnilo povpraševanje po povsem električnih vozilih ravno v trenutku, ko Slovenija vlaga v ta segment.

Morebitna preložitev roka bi pomenila, da bo Revoz moral tekmovati na trgu, kjer bodo kupci imeli manj razlogov za hiter prehod na elektriko. Uspeh električnega twinga bo tako odvisen ne le od kakovosti in cene, temveč tudi od tega, kako odločno bo Bruselj držal zastavljene podnebne cilje.