Ministri za energetiko držav članic Evropske unije so v Luxembourgu z veliko večino podprli predlog, da se uvoz ruskega plina v EU do leta 2028 postopoma ukine, pri čemer naj bi odločitev o dokončni prepovedi pomenila pomemben, a zgolj prvi korak na poti k zagotavljanju cenovno dostopne in varne energije za evropejce. To je poudaril danski minister za energijo Lars Aagaard, ki je podrobneje predstavil nadaljnje izzive, s katerimi se bo EU soočala po sprejetju odločitve.
Po Aagaardovih besedah so danes evropske države izrazile soglasje o koncu uvoza ruskega plina v EU, kar že samo po sebi predstavlja velik korak. Hkrati je poudaril, da to ni konec, temveč začetek številnih nalog, s katerimi bo treba zagotoviti, da bodo državljani, podjetja in industrijski sektor dobili energijo po dostopnih cenah.
Elektrifikacija gospodarstva za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv
Med ključne izzive spada vzpostavitev integriranega evropskega trga z elektriko, ki bo omogočil učinkovito proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Minister Aagaard je ob tem izpostavil pomen strategije za elektrifikacijo gospodarstva kot orodja za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
Podobno je poudaril tudi evropski komisar za energijo Dan Joergensen, ki je opozoril, da EU kljub prizadevanjem še vedno uvaža fosilna goriva v vrednosti več kot 400 milijard evrov letno, kar ni vzdržno ne z vidika varnosti oskrbe, ne z ekonomskega vidika.
Joergensen je izpostavil potrebo po diverzifikaciji virov fosilnih goriv, ki jih države članice še potrebujejo, in hkrati po zmanjšanju skupne porabe energije. Evropska komisija in države članice si prizadevajo z več ukrepi spodbujati proizvodnjo domače zeleno proizvedene energije, s čimer bi zmanjšali izpostavljenost geopolitičnim tveganjem.
Začetni dogovor ni povsem enoten
Madžarska in Slovaška se predlogu nista pridružili, saj nimata neposrednega dostopa do morja in obstoječa infrastruktura za dobavo energentov ni dovolj zmogljiva za nadomestitev ruskega plina. Madžarski minister Peter Szijjarto je opozoril, da bo ta uredba pomenila konec varnosti dobave energije za njegovo državo. Evropska komisija je zagotovila, da bo pomagala državam premagati morebitne pritiske in zagotoviti stabilnost dobav med prehodnim obdobjem.
Dansko predsedstvo Sveta EU bo zdaj začelo pogajanja z Evropskim parlamentom, ki zagovarja še hitrejšo prepoved uvoza ruskega plina in nafte že s 1. januarjem 2026, s prehodi za pogodbe, ki se iztečejo do sredine leta 2026 oziroma do začetka leta 2027.
Preberite več:
Cilj je, da bodo pogajanja med Svetom EU in Evropskim parlamentom potekala hitro in se bodo zaključila do konca leta, kar omogoča jasen načrt za energetsko samooskrbo in varnost v prihodnjih letih, je zaključil Lars Aagaard.
