Amandma, ki so ga označili za “nepotreben” in “neumen”, je preživel. Pogajanja med Evropskim parlamentom in vladami držav članic se začenjajo, prepoved uporabe mesnih izrazov za rastlinske izdelke pa je še vedno na mizi, poroča Politico.
Predlog je oktobra v parlament vložila francoska poslanka Céline Imart, pridelovalka žit iz južne Francije. Njen amandma prepoveduje izraze “burger”, “zrezek” ali “klobasa” za rastlinske, fermentirane in laboratorijsko gojene izdelke.
Vodja njene politične skupine, Nemec Manfred Weber, ga je javno označil za “nepotrebnega”. Veteran za kmetijstvo v EPP Herbert Dorfmann je glasoval proti. Diplomati iz več prestolnic so ga označili za “neumen”.
Pa vendar amandma ni padel. Ne zato, ker bi imel močno podporo, temveč zato, ker nihče ne vlaga političnega kapitala, da bi ga pokopali.
Nacionalne vlade so osredotočene na bolj sporne predloge glede tržne intervencije. V primerjavi s temi boji prepoved poimenovanja komaj zanima. Evropska komisija je medtem signalizirala, da lahko “živi s” strožjimi pravili, saj je v svojem načrtu za obdobje po letu 2027 sama predlagala podobne omejitve.
“Zrezek ni samo oblika,” je Imart povedala za Politico. “Ljudje jedo meso od neolitika. Ta imena nosijo dediščino. Pripadajo kmetom.”
Industrija rastlinskih alternativ ni več nišna. Maloprodaja nadomestkov za meso in mlečne izdelke je lani v Evropi dosegla 6–8 milijard evrov, od tega skoraj 2 milijardi samo v Nemčiji.
Toda po dveh letih kmečkih protestov in utrujenosti od podnebnih reform so se vlade postavile na stran tradicionalnega kmetijstva. Avstrija, Italija in Francija so opozorile, da bi nova živila lahko ogrozila “primarno kmetijsko proizvodnjo”. Madžarska je ta teden šla še dlje in prepovedala proizvodnjo in prodajo kultiviranega mesa.
Ali bo prepoved poimenovanja postala zakon, bo jasno v prihodnjih tednih.
