Slovensko gospodarstvo se je v tretjem četrtletju 2025 izkazalo z nekoliko bolj pozitivno bilanco v svojih mednarodnih odnosih kot v preteklih obdobjih. Nova statistična poročila Statističnega urada (SURS) razkrivajo, da je Slovenija v tem obdobju ustvarila presežek pri transakcijah s tujino, ki je med najvišjimi doslej, kar kaže na okrepljeno mednarodno gospodarsko aktivnost domačih podjetij in trgovino z drugimi državami.
V 3. četrtletju 2025 je Slovenija v transakcijah s tujino ustvarila presežek v višini 967 milijonov evrov, kar predstavlja približno 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Država je skupaj ustvarila več izvoznih prihodkov kot stroškov za uvoz in rezultat je za mnoge gospodarstvenike in ekonomiste signal boljše konkurenčnosti slovenske ekonomije v mednarodnih tokovih.
Presežek je rezultat kombinacije pozitivnih gibanj v različnih vrstah transakcij, tako v balansu blaga in storitev kot pri primarnih dohodkih, kjer slovensko gospodarstvo redno beleži zvišane prihodke iz poslovanja s tujimi partnerji. Slovenska podjetja ostajajo sposobna učinkovito prodajati domače blago in storitve tudi na globalnih trgih.
Če pogledamo gibanje posameznih komponent, se je saldo blaga in storitev vztrajno povečal v primerjavi s preteklimi četrtletji, kar govori o rasti izvoza in stabilnem uvozu. Podoben trend kaže saldo primarnih dohodkov, ki vključuje npr. dohodke od dela, dobičkov in dividend.
Slovensko gospodarstvo v svetu aktivno sodeluje
Čeprav je presežek pomemben pokazatelj, ne smemo pozabiti, da gre pri tem za četrtletne podatke, ki odsevajo le del celotne gospodarske slike. A visoka številka presežka vendarle nakazuje, da slovensko gospodarstvo aktivno sodeluje v svetu in da so domača podjetja konkurenčna pri prodaji svojih izdelkov in storitev.
Presežek v transakcijah s tujino lahko pozitivno vpliva na celoten BDP, saj povečuje neto izvozno komponento, ki je del, ki pogosto odloča o rasti gospodarske aktivnosti v tržno usmerjenih gospodarstvih. Pri nas se to zdaj kaže v številkah, ki so solidne tudi v mednarodnem kontekstu.
Primerjava skozi čas
Če primerjamo z enakim obdobjem lani, je jasen trend, da se je presežek v transakcijah s tujino povečal glede na prvo četrtletje 2025 in ostale četrtine prejšnjih let. Saldo bilance blaga in storitev se je izboljšal, kar je dober znak, saj pri končni ravni BDP izvoz in uvoz pogosto odločata o gospodarski rasti.
S tem je Slovenija pokazala, da kljub globalnim negotovostim in geopolitičnim izzivom, ki lahko treseta dobavne verige, ostaja rezultat njenega mednarodnega trgovanja neto pozitiven. V kontekstu gospodarstva, ki se spopada s počasnejšo rastjo in drugimi makroekonomskimi izzivi, je to vsaj del dobre novice.
Čeprav presežek sam po sebi ne vpliva neposredno na vsakdan potrošnikov, kaže, da slovenski izvoz državo dviguje in krepi v mednarodnem prostoru. Kadar je gospodarstvo konkurenčno v tujini in beleži presežke, lahko to sčasoma vpliva tudi na boljšo zaposlenost, višje plače in večje investicije v notranji trg.
Preberite več:
V praksi to pomeni, da so slovenska podjetja, ki izvažajo, verjetno stabilnejša in so lahko bolj odporna na nihanja domačega povpraševanja.
