Christine Lagarde odhaja z vrha Evropske centralne banke, a vprašanje, kam gre, ostaja odprto. Že več kot leto dni velja za glavno kandidatko za predsednico Svetovnega ekonomskega foruma v Ženevi, kjer je članica upravnega odbora od leta 2008. A prestop, ki se je še lani zdel dogovorjena zadeva med njo in ustanoviteljem foruma Klausom Schwabom, se je zapletel do te mere, da ga viri, ki jih navaja Financial Times, opisujejo kot vse prej kot gotov.
Zgodba sega v maj lani, ko je 87-letni Schwab za Financial Times pojasnil, da sta z Lagardovo “več let” načrtovala prehod vodenja. Schwab je trdil, da je zanjo že rezervirano stanovanje v Villi Mundi ob Ženevskem jezeru, v lasti foruma, in da jo je aprila 2025 obiskal v Frankfurtu, da bi dorekla podrobnosti. Schwab bi ostal predsednik do začetka leta 2027, Lagardova bi dotlej zaključila delo na ECB, prehod bi bil gladek.
Potem se je vse podrlo. Istega meseca je upravni odbor foruma Schwaba obvestil, da je prejel pismo žvižgača z obtožbami o finančnih nepravilnostih. Wall Street Journal je prvi poročal o zadevi. Schwab, ki je bil pravkar razbremenjen v ločeni preiskavi o nadlegovanju iz poletja 2024, je po poročanju Bloomberga zagrozil z odstopom, če se bo preiskava nadaljevala. In res je odšel. Aprila 2025 je napovedal upokojitev, a avgusta je začasni predsednik Peter Brabeck-Letmathe, nekdanji šef Nestléja, sam odstopil. Kot razlog je navedel osebno izkušnjo s pogoji v organizaciji. Forum se je znašel brez ustanovitelja, brez začasnega predsednika in sredi preiskave, ki jo vodita ciriška odvetniška pisarna Homburger in ameriška Covington & Burling.
Od avgusta lani forum vodita Larry Fink, prvi mož BlackRocka, in André Hoffmann, podpredsednik farmacevtskega koncerna Roche, oba kot začasna sopredsenika upravnega odbora. Ob Finku je na odbor stopil tudi Philipp Hildebrand, nekdanji guverner Švicarske narodne banke in zdajšnji podpredsednik BlackRocka. V Bernu to vidijo pozitivno, saj si švicarska vlada želi ohraniti vezi med forumom in državo, a kritiki opozarjajo, da ima zdaj BlackRock v organizaciji z letnim prihodkom 440 milijonov švicarskih frankov tri ključne položaje. Švicarski portal muula.ch je junija lani odkrito zapisal, da je BlackRock izkoristil Lagardino nezmožnost takojšnjega prihoda in utrdil svoj položaj, še preden se je tekma za predsedniški stol sploh začela.
Lagardova je v tem času pošiljala protislovna sporočila. Junija lani je v Frankfurtu novinarjem dejala, da je “popolnoma odločena izpolniti svoj mandat”. Januarja letos pa je za Bloomberg omenila, da je mesto na čelu ECB sprejela “pod vtisom, da bo služila pet let, ne osem”. Analitiki na inštitutu OMFIF, ki spremlja centralne banke, so včeraj objavili oceno, da Lagardova na WEF odhaja zato, da bi preprečila “trumpifikacijo” foruma — naraščajoč vpliv Washingtona na organizacijo, ki jo je Schwab pol stoletja gradil kot nevtralen prostor dialoga med vladami in poslovnim svetom.
Epizoda iz januarskega Davosa to ponazarja. Lagardova je na slavnostni večerji, ki jo je gostil prav Fink, demonstrativno zapustila dvorano, ko je ameriški trgovinski minister Howard Lutnick z ostrim govorom napadel Evropo. Nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore je po poročanju medijev Lutnika izžvižgal. Fink sam je javno razmišljal o tem, da bi letno srečanje iz švicarskega smučarskega letovišča preselil v Detroit, kar bi pomenilo simbolični in dejanski premik foruma proti Washingtonu.
Za Lagardovo bi prestop na WEF pomenil tudi osebni preskok. Njena letna plača na ECB znaša 466.000 evrov. Po navedbah Financial Timesa bi na forumu prejemala okrog milijon švicarskih frankov, kolikor je zaslužil Schwab. Forum sam je po podatkih, ki jih navaja Bloomberg, v poslovnem letu 2024 ustvaril 440 milijonov frankov prihodkov, od tega 271 milijonov iz članarin in partnerstev. Noben od okrog 900 partnerjev ni po Schwabovem odhodu prekinil financiranja, čeprav je organizacija sredi preiskave.
A prav ta preiskava je po mnenju virov, ki jih navaja FT, eden od razlogov za Lagardino obotavljanje. Schwab je za Financial Times izrazil bojazen, da če se kaos ne razreši, Lagardova položaja ne bo sprejela. “Ne želim je izgubiti. Želim zagotoviti, da to, kar je bilo zgrajeno, ne bo uničeno,” je dejal. Forum je na Schwabove besede odgovoril, da ni v položaju, da bi komentiral “zaupne pogovore, ki so morda potekali” med njim in Lagardovo.
Če Lagardova na WEF ne pride, ima organizacija omejen nabor alternativ. Børge Brende, nekdanji norveški zunanji minister, ki je od leta 2024 predsednik in izvršni direktor foruma, vodi vsakodnevno poslovanje, a ne uživa enake prepoznavnosti. Forum potrebuje ime, ki bi obdržalo Davos kot osrednje prizorišče globalnega poslovnega in političnega dialoga, obenem pa reformiralo organizacijo po obtožbah o nadlegovanju in finančnih nepravilnostih iz Schwabove dobe.
Ne glede na to, ali Lagardova pristane v Ženevi ali ne, pa je zgodba o njej in WEF zgovorna. Organizacija, ki je pol stoletja pod Schwabom povezovala politične voditelje in poslovni svet, zdaj nima ne ustanovitelja ne jasnega naslednika. Na njeno čelo se poteguje ženska, ki sama odhaja s položaja pod pritiskom francoske notranje politike. Na začasnem predsedniškem stolu pa medtem sedi šef največje upravljavske družbe na svetu. Davos leta 2027 bo videti drugače, ne glede na to, kdo bo sedel v Villi Mundi.
