Ameriški fintech velikan Acrisure je junija lani prek poljske podružnice Unilink za 394 milijonov evrov kupil mariborsko zavarovalniško posredniško družbo Priori Zavarovanje. Posel, s katerim je Acrisure vstopil na slovenski trg, je bil po podatkih letnega poročila Forvis Mazars in Mergermarket daleč največja transakcija v državi v letu 2025. Ustanovitelj Priorija Jasmin Osmanović je ostal na čelu podjetja.
Slovenija in Hrvaška sta lani skupaj zabeležili 83 poslov prevzemov in združitev v skupni vrednosti 693 milijonov evrov. Oboje je za okoli petino več kot leto prej, in to v nasprotju z regionalnim trendom, ki ga je zaznamoval upad števila transakcij v jugovzhodni Evropi.
Na ravni jugovzhodne Evrope je število poslov upadlo za skoraj petino na 305, a skupna vrednost je vseeno narasla za 18,5 odstotka na 5,05 milijarde evrov. V celotni srednji in vzhodni Evropi, ki po metodologiji poročila zajema 20 držav od Estonije do Albanije, je skupna vrednost razkritih transakcij presegla 42,5 milijarde evrov. To je 36 odstotkov več kot leta 2024, čeprav je število poslov upadlo za devet odstotkov na 1.312.
Andrija Garofulić, partner pri Forvis Mazars za regijo Jadran, je leto 2025 opisal kot obdobje, v katerem so se prevzemniki osredotočili na premijske naložbe. Prevladovali so veliki posli, manjših je bilo občutno manj.
Na Hrvaškem in v Sloveniji je prevzeme poleg zavarovalništva poganjala živilska industrija. Hrvaška družba Mlin i pekare je za 98 milijonov evrov prevzela 44-odstotni delež Čakovečkih mlinov. Po združitvi je nastalo podjetje z več kot 1.250 prodajalnami in letnimi prihodki nad 350 milijoni evrov, s čimer se je uvrstilo med osem največjih trgovcev na Hrvaškem. Garofulić je ob tem ocenil, da je živilski sektor zrel za konsolidacijo, saj je na trgu veliko manjših, a kakovostnih podjetij.
Dva največja posla v jugovzhodni Evropi sta lani prišla iz Romunije in Srbije. Finski ponudnik zdravstvenih storitev Mehiläinen je za milijardo evrov kupil romunsko skupino Regina Maria, telekomunikacijska skupina e& PPF Telecom pa je za 825 milijonov evrov prevzela srbskega kabelskega operaterja SBB. Romunija je s 154 napovedanimi transakcijami ostala tretji najaktivnejši trg v regiji po obsegu, za Poljsko in Avstrijo.
Prevzemi znotraj regije so lani po vrednosti dosegli rekordni delež v zadnjem desetletju. Zasebni lastniški kapital je sledil istemu vzorcu: vrednost odkupov je znašala 7,7 milijarde evrov, 19 odstotkov več kot leto prej, čeprav se je število teh poslov skrčilo za 18 odstotkov.
Bolgarija je doživela občuten upad: le 23 poslov v vrednosti 206 milijonov evrov, kar je 37 odstotkov manj kot leta 2024. Na trg negativno vplivajo ponavljajoče se predčasne volitve, že sedme po letu 2021. Januarski vstop v evrsko območje pa je zmanjšal valutno tveganje za tuje vlagatelje.
Za leto 2026 bo odločilna geopolitika. Negotovost glede ameriških carin bo vplivala na odločitve prevzemnikov, a Garofulić je opozoril, da v prid investitorjem govorijo obsežna javna poraba, sredstva iz skladov EU in stabilna gospodarska rast, ki v srednji in vzhodni Evropi še naprej presega zahodnoevropsko. Tudi obrestno okolje v evrskem območju ostaja ugodno.
