Prevzemi evropskih bank na najvišji ravni od finančne krize 2008

Samo v prvi polovici leta 2025 je skupna vrednost napovedanih bančnih poslov v Evropi presegla obseg celotnega predhodnega leta. Po podatkih svetovalne družbe Oliver Wyman je bilo to najaktivnejše obdobje v zadnjem desetletju. Dealogic je do sredine oktobra zabeležil za 410 milijard dolarjev prevzemov v finančnem sektorju globalno, 74 odstotkov več kot leto prej. In denarja za nove posle ne manjka. Največje evropske banke so od leta 2022 delničarjem vrnile več kot 300 milijard evrov presežnega kapitala. Ko se obrestne mere znižujejo in marže krčijo, vodstva bank vse pogosteje stavijo na prevzeme, namesto da bi odkupovala lastne delnice. Toda zgodbe, ki so zaznamovale ta val, niso bile zgodbe o financah. Bile so zgodbe o politiki.

Banca Monte dei Paschi di Siena, ustanovljena leta 1472 in s tem najstarejša banka na svetu, je septembra 2025 dokončala 16-milijardni prevzem investicijske banke Mediobanca. Nastala je tretja največja italijanska bančna skupina po aktivi. Rimska vlada Giorgie Meloni je posel odkrito podprla. Že novembra pa so milanski tožilci sprožili preiskavo proti direktorju banke Luigiju Lovagliiu in dvema največjima delničarjema, nepremičninskemu mogotcu Francescu Gaetanu Caltagironeju in holdingu Delfin družine Del Vecchio. Očitek – tržna manipulacija in oviranje regulatornega nadzora.

Ista vlada, ki je podprla prevzem Monte dei Paschija, je obenem s posebnim mehanizmom “zlate moči” onemogočila UniCreditu nakup Banco BPM. Pogoji, ki jih je Rim postavil, bi izničili sinergije posla, in UniCredit je ponudbo umaknil. V Italiji torej prevzem uspe, ko si ga želi Palazzo Chigi, in propade, ko si ga ne.

Med UniCreditom in nemško Commerzbank se od septembra 2024 odvija najdaljša prevzemna saga na celini. Andrea Orcel, direktor UniCredita, je tedaj na vladni avkciji presenetil konkurente in pridobil delež v drugi največji zasebni nemški banki. Danes UniCredit drži 26 odstotkov delnic in ima prek finančnih instrumentov dostop do nadaljnjih treh odstotkov. ECB mu je marca 2025 odobrila nakup do 29,9 odstotka.

Nemška vlada, ki drži 12 odstotkov Commerzbank, noče niti slišati o prevzemu. Finančno ministrstvo je javno izjavilo, da “sovražni prevzemi v bančnem sektorju niso primerni, zlasti ko gre za sistemsko pomembno banko”. Commerzbank pod vodstvom direktorice Bettine Orlopp medtem krepi obrambo: napoved dobička nad prvotnim ciljem 3,2 milijarde evrov za leto 2026, razdelitev 2,7 milijarde evrov delničarjem. Frankfurtska strategija je preprosta: narediti delnico dovolj privlačno, da jo vlagatelji raje obdržijo, kot jo prodajo Italijanom.

Orcel vztraja, da prevzem “ni nujnost”, ampak “pospeševalnik” rasti. UniCredit za leto 2026 napoveduje 11 milijard evrov dobička in za naslednjih pet let skupne izplačitve delničarjem v višini 50 milijard evrov. Dovolj manevrskega prostora za čakanje. Vprašanje je le, ali se bo Berlin kdaj omehčal.

V Španiji se je 18-mesečna bitka med BBVA in Banco Sabadell oktobra 2025 končala z glasnim porazom. Ponudbo v vrednosti 16,3 milijarde evrov je sprejelo le 25,47 odstotka delničarjev Sabadella, daleč pod 30-odstotnim pragom za veljavnost. Čeprav sta posel odobrila tako španski regulator kot ECB. Španska vlada je pred tem s posebnimi pogoji prepovedala polno integracijo bank za najmanj tri leta in s tem občutno oklestila pričakovane prihranke. BBVA je decembra 2025 obrnil stran: napovedal je rekordni odkup lastnih delnic za skoraj 4 milijarde evrov.

Sredi vseh teh spodrsljajev je avstrijska Erste Group januarja 2026 tiho zaključila nakup 49-odstotnega kontrolnega deleža v Santander Bank Polska za 7 milijard evrov. Največji čezmejni bančni posel v srednji in vzhodni Evropi v zadnjih letih. Erste Group je s tem postala največji delničar tretje največje poljske banke, razširila bazo strank na 23 milijonov in utrdila položaj vodilne skupine v vzhodnem delu EU. V drugem četrtletju 2026 bo banka preimenovana v Erste Bank Polska.

Zakaj je ta posel uspel, medtem ko so se drugi zatikali? Srednja in vzhodna Evropa ponuja preglednejše regulatorne okvirje, manjši politični odpor in višji potencial rasti. Poljski bančni trg ostaja eden najdonosnejših v Evropi, z obrestnimi merami znatno nad evroobmočjem. In kar je odločilno: nobena vlada ni stala na poti.

NLB Skupina je minuli teden poročala o tretjem zaporednem letu z dobičkom nad pol milijarde evrov: 503,1 milijona evrov čistega dobička za 2025. S hčerinskimi bankami v sedmih državah jugovzhodne Evrope in bilančno vsoto 28 milijard evrov je NLB edina slovenska banka z resnično regionalno prisotnostjo.

Erste Group pa zdaj s prevzemom Santander Bank Polska pokriva osem trgov v srednji in vzhodni Evropi, zaposluje 55.000 ljudi in streže 23 milijonom strank. V boju za položaj vodilne bančne skupine v regiji je NLB dobila neposrednega tekmeca.

Širši premik logike evropskega bančništva zadeva tudi Slovenijo. Mario Draghi je v poročilu o konkurenčnosti celine zapisal: največja ameriška banka JP Morgan ima višjo tržno kapitalizacijo kot deset največjih evropskih bank skupaj. Brez konsolidacije evropske banke tvegajo, da bodo preprosto premajhne za naložbe, ki jih celina potrebuje.

Bruselj in ECB čezmejno konsolidacijo spodbujata, nacionalne vlade pa jo v praksi onemogočajo. Bančna unija, zamišljena po krizi leta 2008 kot odgovor na fragmentacijo po nacionalnih mejah, ostaja nedokončana. Skupne sheme za zavarovanje vlog ni. Pravila za čezmejne združitve niso pojasnjena. Kapital in likvidnost ostajata ujeta znotraj državnih meja.

Nobena izmed 50 največjih evropskih bank po aktivi se doslej ni združila čezmejno. Prevzemi uspevajo tam, kjer vlada pritrjuje, in propadejo, kjer se upira. Finančna logika je drugotnega pomena.

Baker McKenzie ocenjuje, da so prevzemni cevovodi za leto 2026 “verjetno močnejši kot kadarkoli doslej”. Za slovenskega opazovalca se ob tem zastavlja preprosto vprašanje: ali bo NLB v tem okolju ostala lovec ali postala plen.