Nakup rabljenega vozila je ena izmed odločitev, pri kateri se pričakovanja potrošnikov najpogosteje razhajajo z realnim stanjem kupljenega blaga. Prav zato Tržni inšpektorat Republike Slovenije opozarja, da sta pri takšnem nakupu ključni previdnost in dobra informiranost. Rabljeno vozilo namreč ni novo, ima zgodovino uporabe, obrabo in pogosto tudi skrite pomanjkljivosti, ki jih je treba razumeti v kontekstu njegove starosti, prevoženih kilometrov in cene.
Pomemben mejnik za potrošnike predstavlja novi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), ki velja od januarja 2023. Z njim je bil ukinjen pojem stvarne napake, nadomestil pa ga je pojem neskladnost blaga. To pomeni, da lahko potrošnik uveljavlja svoje pravice, če vozilo ob dobavi ne ustreza dogovorjenim ali običajnim lastnostim, ob tem pa je treba vedno upoštevati naravo rabljenega blaga. Od deset let starega avtomobila z več kot 200.000 kilometri ni mogoče pričakovati brezhibnega delovanja, primerljivega z novim vozilom.
Prav tu v praksi pogosto prihaja do sporov. Tržni inšpektorat prejema številne prijave zaradi okvar, ki se pojavijo kmalu po nakupu, vendar te niso nujno posledica neskladnosti. Obraba sklopke, zavor ali zobatega jermena je pri starejših vozilih pričakovana. Prodajalec za takšne pomanjkljivosti praviloma ne odgovarja, še posebej, če so bile kupcu znane ali bi jih lahko zaznal ob skrbnem pregledu vozila pred nakupom.
Potrošnik ne more računati na garancijo rabljenih vozil
Pomembno je tudi razumeti, da garancija pri rabljenih vozilih ni obvezna. Če jo prodajalec ponudi, mora biti jasno opredeljena in izročena v ustrezni obliki, vendar potrošnik nanjo ne more računati samodejno. V večini primerov se pravice uveljavljajo izključno na podlagi neskladnosti blaga, kar pomeni dokazovanje stanja vozila ob izročitvi.
Zato je ključno, da potrošnik še pred podpisom pogodbe opravi temeljit pregled vozila. Ta ne vključuje zgolj vizualnega pregleda, temveč tudi preverjanje dokumentacije. Homologacijska listina razkriva, ali je bilo vozilo uvoženo in kako je bilo odobreno za uporabo v Sloveniji. Prometno dovoljenje omogoča primerjavo datuma prve registracije v tujini in v Sloveniji, servisna knjižica pa daje vpogled v redno vzdrževanje in realnost prevoženih kilometrov. Posebej pomembno je, da ima kupec možnost vpogleda v dokumentacijo še pred plačilom are ali celotne kupnine.
Pregled pred nakupom
Tržni inšpektorat posebej poudarja pomen pregleda pri neodvisnem strokovnjaku, bodisi pri pooblaščenem serviserju bodisi pri Avto-moto zvezi Slovenije. Strošek takšnega pregleda je zanemarljiv v primerjavi s potencialnimi stroški popravil ali sodnimi postopki. Če prodajalec pregleda ne dovoli, je to resen opozorilni znak.
Prevoženi kilometri ostajajo eno ključnih tveganj pri nakupu rabljenega vozila. Stanje notranjosti, obraba pedalov, volana in sedežev mora biti skladna s prikazanim stanjem števca. Dodatno je mogoče podatke preveriti pri pooblaščenih servisih, v uradnih evidencah prek portala eUprava ter na specializiranih spletnih orodjih, kot je Avtolog, ali plačljivih portalih za vozila iz tujine. Pri uvoženih vozilih je smiselno preveriti tudi, ali je bil plačan davek na motorna vozila.
Za morebitne poznejše spore je ključnega pomena dokumentiranje. Priporočljivo je, da je stanje prevoženih kilometrov izrecno zapisano na pogodbi ali računu, kupec pa naj hrani vso dokumentacijo, povezano z nakupom.
Preberite več:
Sporočilo Tržnega inšpektorata je, da pri rabljenem vozilu ni bližnjic. Skrben pregled, realna pričakovanja in poznavanje zakonodaje so najboljše zavarovanje pred razočaranji. Rabljeno vozilo je lahko dober nakup, vendar le, če kupec vnaprej razume, kaj dejansko kupuje.
