Slovenija je z današnjim podpisom memoranduma z Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško naredila pomemben korak proti črpanju novih evropskih sredstev, ki bodo v naslednjem obdobju na voljo tudi podjetjem, raziskovalnim institucijam in drugim organizacijam. V okviru t. i. Norveških in EGP finančnih mehanizmov je državi namenjenih skupno 37,7 milijona evrov, kar pomeni novo priložnost za financiranje projektov na področju kadrov, inovacij in zelenega prehoda.
Podpis sam po sebi še ne pomeni takojšnjega dostopa do sredstev, je pa ključen signal, da se proces dejansko premika iz formalne v operativno fazo. V naslednjem koraku bo Slovenija pripravila podrobnejše zasnove programov, na podlagi katerih bodo oblikovani konkretni razpisi. Šele ti bodo odprli vrata do denarja, ki ga bodo lahko črpali prijavitelji iz različnih sektorjev.
Denar za kadre in zeleni prehod
Razpoložljiva sredstva bodo usmerjena v dva ključna programa, ki precej jasno odražata razvojne prioritete. Prvi je namenjen krepitvi človeških virov, kar vključuje področja izobraževanja, raziskav, inovacij in konkurenčnosti. Drugi pa se osredotoča na blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, kar pomeni projekte na področju energije, trajnostnega razvoja in nizkoogljičnega gospodarstva.
Za podjetja je predvsem prvi program zanimiv zaradi možnosti financiranja razvoja kadrov, prenosa znanja in sodelovanja z raziskovalnimi institucijami. Drugi pa odpira vrata investicijam v energetsko učinkovitost, trajnostne tehnologije in projekte, povezane z zelenim prehodom, ki postaja vse pomembnejši tudi z vidika evropskih regulativ in konkurenčnosti.
Kdo lahko računa na sredstva?
Čeprav razpisi še niso objavljeni, je že zdaj jasno, da bodo sredstva dostopna širšemu krogu upravičencev. Poleg podjetij bodo lahko sodelovale tudi raziskovalne organizacije, javne institucije in organizacije civilne družbe. Posebnost teh mehanizmov je tudi poudarek na mednarodnem sodelovanju, saj projekti pogosto vključujejo partnerstva z državami donatoricami.
To pomeni, da ne gre zgolj za klasične nacionalne razpise, temveč za priložnost, kjer lahko slovenski projekti pridobijo tudi dodatno vrednost skozi povezovanje s tujimi partnerji, kar je v praksi pogosto ključ do večjih in ambicioznejših projektov.
Sistem, ki že daje rezultate
Slovenija vstopa v že tretje obdobje izvajanja teh finančnih mehanizmov, kar pomeni, da ne gre za nov instrument, temveč za preverjen model financiranja. V preteklih letih je bilo z okoli 29 milijoni evrov izvedenih več kot 120 projektov, ki so pokrivali širok spekter področij, od okolja in biotske raznovrstnosti do socialnega razvoja in javnega zdravja.
Ta kontinuiteta je pomembna, saj pomeni, da so postopki, partnerstva in institucionalni okvir že vzpostavljeni. Hkrati pa odpira vprašanje, kako učinkovito bo Slovenija izkoristila novo finančno perspektivo in ali bodo sredstva usmerjena v projekte z dejansko dodano vrednostjo za gospodarstvo.
Preberite več:
Za podjetja in druge potencialne prijavitelje bo najpomembnejši trenutek šele sledil, in sicer objava razpisov, ki bo določila konkretne pogoje, višino sofinanciranja in prioritete. Prav takrat se bo pokazalo, kako dostopna bodo sredstva in kako konkurenčen bo postopek izbora projektov. V praksi se pogosto zgodi, da so razpisi formalno odprti, a jih izkoristi relativno omejeno število prijaviteljev, predvsem zaradi zahtevnosti postopkov ali pomanjkanja informacij.
