Gospodarska gibanja v Sloveniji v dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo so v zadnjih dvajsetih letih pokazala izrazito raznoliko dinamiko, zaznamovano z naravnimi, geostrateškimi in tržnimi spremembami.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v svoji zadnji analizi za obdobje 2000–2024 izpostavil, da je dodana vrednost (DV) dejavnosti leta 2024 dosegla 1.036 milijonov evrov, kar je za približno 7 % več kot leto prej in za desetino več kot v letu 2000.
Kmetijstvo temelj, a občutljivo za šoke
V strukturi DV še vedno prevladuje kmetijstvo. Leta 2024 je kmetijska proizvodnja prispevala okoli 69 % celotne DV dejavnosti. Vendar so letna nihanja izrazita, kar je posledica ekstremnih vremenskih in podnebnih razmer, kot so suše, poplave ali nenadne spremembe temperature. Na nihanja v pridelavi vplivajo tudi cenovni šoki, povezani z energenti in mineralnimi gnojili, ki so v zadnjem desetletju zaradi geostrateških napetosti dosegli vrhunec.
Če primerjamo s sosednjimi državami, je kmetijska dodana vrednost na prebivalca v Sloveniji (približno 500 evrov) nižja kot v Avstriji (približno 750 evrov), a višja kot na Hrvaškem (okoli 420 evrov) in Madžarskem (460 evrov). V Italiji, kjer kmetijstvo predstavlja večji delež lokalnih ekonomij na jugu države, pa je dodana vrednost okoli 680 evrov na prebivalca.
Gozdarstvo in ribištvo: manjša, strateška sektorja
Gozdarstvo prispeva okoli tretjino dodane vrednosti dejavnosti A. V zadnjih letih so spremembe DV večje kot v kmetijstvu, kar je predvsem posledica povečane sanitarne sečnje dreves, poškodovanih zaradi žleda, vetrolomov in škodljivcev. Ribištvo, ki prispeva manj kot odstotek celotne DV, je skoraj v celoti odvisno od vzreje vodnih organizmov, saj je gospodarski morski ulov močno upadel.
Slovenija je v primerjavi z Italijo in Hrvaško na področju ribištva zelo omejena, predvsem zaradi manjše dolžine morske obale in strožjih kvot. V sosednji Avstriji in Madžarski pa ribištvo praktično ne prispeva k BDP. Slovenija pa se zaradi tega bolj osredotoča na akvakulturo in razvoj trajnostnega gozdarstva.
Prispevek k BDP se zmanjšuje
Čeprav je dodana vrednost rasla, se je prispevek dejavnosti A k skupnemu BDP v obdobju 2000–2024 skoraj prepolovil. Leta 2024 je znašal le 1,5 %, kar jasno kaže, da hitrejša rast drugih sektorjev, predvsem industrije in storitev, postavlja kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo v manjši, a strateški okvir.
Za primerjavo, v Italiji sektor kmetijstva, gozdarstva in ribištva prispeva približno 2,2 % BDP, na Hrvaškem 2,5 %, na Madžarskem 3 %, v Avstriji pa okoli 1,8 %. Slovenija je torej med sosedami bližje Avstriji, a daleč od Hrvaške in Madžarske, kjer je kmetijstvo še vedno močan motor lokalnega gospodarstva.
Za povečanje dodane vrednosti potrebne učinkovitejše usmeritve
To pomeni ne le ohranjanje družbenega in okoljskega razvoja, ampak tudi hitrejšo gospodarsko modernizacijo. Prihodnji projekti morajo vključevati digitalizacijo kmetijskih procesov, uporabo naprednih gozdarskih tehnologij in povečanje vzreje vodnih organizmov.
Ključno vprašanje ostaja tudi strukturna prenova kmetij, kjer majhni lastniki pogosto nimajo kapacitet za sodobno pridelavo. V primerjavi s Hrvaško, kjer so majhne družinske kmetije dobile spodbude za združevanje, in Madžarsko, kjer so subvencije namenjene tudi inovacijam, Slovenija še vedno zamuja z enotno strategijo. Avstrija in Italija pa imata dobro razvite kooperativne sisteme, ki omogočajo višjo produktivnost in stabilnejše tržne cene.
Preberite več:
Slovenija je v dvajsetih letih dosegla zmerno rast dodane vrednosti v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, a se sektor še vedno sooča z nepredvidljivimi naravnimi, tržnimi in cenovnimi šoki. Prispevek k BDP se zmanjšuje, kar pomeni, da so potrebne nove strategije, ki bodo združevale gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost. Med strateške usmeritve spadajo digitalizacija, konsolidacija kmetij, trajnostno gozdarstvo in razvoj akvakulture. Le tako bo Slovenija lahko v prihodnjih letih ohranila konkurenčnost in povečala dodano vrednost.
