V prvi polovici leta 2025 je primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov znašal okoli 800 milijonov evrov, kar je po izračunih fiskalnega sveta za 750 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani.
Povišanje primanjkljaja je bilo sicer predvideno v veljavnem proračunu, ki za celotno leto načrtuje primanjkljaj okoli 1,7 milijarde evrov, medtem ko je bil lani realizirano le okoli 200 milijonov evrov primanjkljaja.
Upočasnitev rasti prihodkov je predvsem posledica manjše gospodarske aktivnosti, ki je trenutno nižja od prvotnih napovedi. Rast porabe ostaja visoka in široko razpršena, kar je predvsem posledica višjih stroškov dela zaradi sprememb plačnega sistema. Poleg tega so prihodki državnega proračuna v prvi polovici leta narasli le za 0,6 odstotka in dosegli 6,9 milijarde evrov.
Manj prejetih evropskih sredstev je vplivalo na nižjo realizacijo prihodkov, kar se je odrazilo tudi v zaostajanju investicijske porabe. Investicije so ključne za dolgoročni razvoj, zato je njihovo zamujanje zaskrbljujoče.
Priporočila za jesensko pripravo proračuna
Pri pripravi proračuna za leti 2026 in 2027 strokovnjaki priporočajo previdnost pri načrtovanju davčnih prihodkov in realističen pristop k projekciji evropskih sredstev, saj so makroekonomske razmere negotove. Pomembno je preprečiti precenjevanje izdatkov, zlasti investicijskih, ki bi lahko vodilo v neučinkovito porabo.
Med ključnimi izzivi ostajajo dolgoročna tveganja za javne finance, ki jih lahko pomembno zmanjša sprejetje pokojninske reforme. Prav tako je nujno jasno opredeliti namen in obseg načrtovanega povečanja obrambnih izdatkov, da se prepreči poslabšanje javnofinančne vzdržnosti.
Finančni trgi in dolg
Kljub povečanju primanjkljaja slovenske javne finance še vedno uživajo zaupanje finančnih trgov. Pribitek na slovenske državne obveznice je najnižji v zadnjih treh letih, bonitetne ocene pa med boljšimi v regiji srednje in vzhodne Evrope. Za doseganje vzdržnosti javnih financ je nujno zniževanje dolga sektorja država.
Za leto 2025 so prihodki državnega proračuna načrtovani v višini 15,2 milijarde evrov, odhodki pa 17,1 milijarde evrov, kar pomeni proračunski primanjkljaj 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6% BDP. V letu 2026 naj bi se primanjkljaj znižal na 1,2 milijarde evrov oziroma 1,6% BDP.
Preberite več:
Med prioritetami proračuna so zdravstvo, odpornost in varnost ter vlaganja v znanje in inovacije. Občine bodo prejele dodatnih 48 milijonov evrov, upokojenci pa bodo prejeli višje letne dodatke.
