Slovenija je leto 2025 zaključila z nekoliko boljšim proračunskim izidom, kot je bilo sprva predvideno. Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča je proračunski primanjkljaj znašal 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko je bil načrtovan pri 2,6 odstotka.
Minister je te podatke predstavil v oddaji Marcel na Televiziji Slovenija, kjer je poudaril, da so kljub dodatnim izdatkom, med katerimi je omenil tudi božičnico, uspeli zadržati javne finance znotraj zastavljenih okvirov.
Manjši primanjkljaj, a višji kot leto prej
V absolutnih številkah je primanjkljaj znašal 1,7 milijarde evrov, kar je manj od načrtovanih 1,86 milijarde. Boštjančič je ob tem opozoril, da je bil primanjkljaj sicer višji kot leto prej, ko je Slovenija z 1,2 odstotka BDP beležila enega najnižjih primanjkljajev v Evropski uniji. Kljub temu ostaja država tudi v letu 2025 med fiskalno bolj discipliniranimi članicami.
Primerjava z drugimi državami po ministrovih besedah kaže, da je Slovenija še vedno “na spodnji strani lestvice”, predvsem v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami, kot je Avstrija, kjer so proračunska neravnovesja večja.
Zakaj je bila rast nižja od pričakovanj?
Nižji primanjkljaj pa ne pomeni, da je bilo leto 2025 za gospodarstvo ugodno. Finančni minister je spomnil, da je bila gospodarska rast nižja od prvotnih napovedi in se je po ocenah glavnih institucij gibala okoli enega odstotka. Razloge vidi predvsem v nestabilnem mednarodnem okolju, zlasti v spremembah globalne politike, pri čemer je izpostavil ameriško politično dogajanje, ter v dolgoročnih posledicah preteklih kriz.
Slovenija po njegovih besedah pri tem ni bila izjema, saj so se s podobnimi izzivi soočale tudi druge evropske države, zlasti izvozno usmerjena gospodarstva.
Napovedi so za letos bolj optimistične
Kljub zadržanemu letu 2025 Boštjančič poudarja, da so napovedi za prihodnji dve leti bolj spodbudne. Iste institucije, ki so znižale ocene rasti za lansko leto, za letos in prihodnje leto znova napovedujejo gospodarsko rast okoli dveh odstotkov. To naj bi omogočilo več manevrskega prostora tudi pri upravljanju javnih financ.
Minister ob tem ni skrival, da bo nadaljnji razvoj močno odvisen od razmer v mednarodnem okolju in od tega, kako se bodo razvijali ključni trgovinski in politični odnosi.
Med fiskalno disciplino in političnimi pritiski
Lansko leto je bilo zaznamovano tudi z več političnimi in socialnimi pričakovanji, ki so pritiskala na proračun. Dodatni izdatki, med njimi izplačila zaposlenim in socialni ukrepi, so po besedah ministra oteževali ohranjanje fiskalne discipline. Kljub temu vlada poudarja, da ji je uspelo ohraniti ravnotežje med stabilnostjo javnih financ in socialnimi obveznostmi.
To ravnotežje bo po mnenju finančnega ministrstva ključno tudi v prihodnje, saj se bo država morala hkrati soočati z izzivi starajoče se družbe, investicijami in zahtevami evropskih fiskalnih pravil.
Preberite več:
Čeprav so za večino prebivalcev odstotki BDP abstraktni, v praksi nižji primanjkljaj pomeni manjši pritisk na zadolževanje države in večjo stabilnost javnih storitev.
