Podpredsednik vlade in minister za finance Republike Hrvaške Marko Primorac je izjavil, da so ukrepi ameriške administracije povzročili globalno gospodarsko nestabilnost in negativno vplivali na kapitalske trge, torej občutno znižanje vrednosti borznih indeksov in delnic. Tudi gospodarski analitiki govorijo o povečanih tveganjih za recesijo. JP Morgan ocenjuje, da obstaja približno 60-odstotna možnost, da se bosta ameriško in svetovno gospodarstvo znašli v njej.
“To približno pomeni, da se vlagatelji obnašajo, kot da je recesija ‘de facto’ že prisotna. Z drugimi besedami, te informacije vključujejo v svoje naložbene strategije,” je izjavil minister Primorac. Sporočil je, da je treba zelo mirno analizirati celotno situacijo, saj bi bilo o njenih učinkih v tem trenutku zares prezgodaj govoriti.
Povedal je tudi, da so ukrepi Trumpove administracije na nek način obrodili sadove za ameriško stran, glede na to, da so številne države napovedale pogajanja o carinah. Če se ta pogajanja končajo v dobrem in konstruktivnem duhu, po njegovem vse skupaj ne bi smelo imeti tako pomembnih gospodarskih posledic.
Trenutni odziv EU je pozdravil kot dober in konstruktiven, saj “je treba pozivati k dialogu in skušati rešiti situacijo s pogovori”.
Dejal je, da je težko pričakovati, da bo ameriška administracija v katerem koli segmentu bistveno popustila, zato je v skupnih pogajanjih treba najti načine, kako ZDA omogočiti, da pogajanj ne zapustijo kot poraženke, saj se “to zagotovo ne bo zgodilo”, obenem pa poskusiti doseči, da bodo negativne posledice za svetovno gospodarstvo čim manjše, poroča Hina.
EU v ZDA izvozi blago v vrednosti približno 380 milijard evrov. Učinki carin na posamezne države so odvisne od strukture zunanjetrgovinske menjave z ZDA.
Hrvaška blagovna menjava je razmeroma majhna, zato so pričakovani neposredni učinki precej omejeni, vendar je seveda treba upoštevati posredne učinke, ki so odvisni od stanja pri najpomembnejših trgovinskih partnerjih, predvsem Nemčiji in Italiji, je dejal Primorac.
“Preko posrednih učinkov lahko zaidemo v precej neugoden položaj, predvsem v smislu hrvaškega izvoza, pa tudi gospodarske rasti in drugih makroekonomskih pričakovanj,” je sporočil finančni minister.
Potencialni učinki za EU, in s tem tudi za Hrvaško, se lahko pojavijo predvsem, če EU odgovori s povračilnimi ukrepi in uvede carine na ameriške izdelke. Minister je povedal tudi, da so mnenja o vplivu carin na inflacijo deljena – nekateri pričakujejo, da se bo inflacija kratkoročno povečala, nato pa v srednjem roku zmanjšala, drugi pa napovedujejo ravno nasprotno.
“Glede na to, da ZDA pričakujejo povečanje proizvodnje na svojem ozemlju, bi to pomenilo tudi večje povpraševanje po energentih. To pa bi pomenilo, da bodo ZDA zmanjšale izvoz energentov, kar bi vodilo v rast cen – tako energentov kot tudi izdelkov, katerih sestavni del so. Po tem scenariju bi bila situacija kratkoročno ugodnejša, v srednjem roku pa bi se poslabšala,” je pripomnil minister za finance.
Guverner Hrvaške narodne banke (HNB) Boris Vujčić je povedal, da že lahko govorimo o začetku “trgovinske vojne”, katere vplivi se bodo odrazili tudi v gospodarskih napovedih za rast in inflacijo v evroobmočju in na Hrvaškem. Tako bo prišlo do revizije v naslednjih makroekonomskih napovedih, a še ni znano, za koliko. Izjavil je, da še naprej vlada zelo visoka raven negotovosti, kar je slabo za finančne trge, gospodarstvo in naložbene aktivnosti.
“Praktično vsak dan prihajajo nove napovedi in spremembe smernic v določenih situacijah, tako da po nekem ‘vzdihu olajšanja’ na posameznih trgih zdaj vidimo, da stvari ‘spet gredo navzdol’,” je dejal guverner Vujčić.
Po najnovejših novicah, je poudaril, ZDA uvajajo carine tudi na farmacevtske izdelke, ti pa predstavljajo najpomembnejši del hrvaškega neposrednega izvoza v ZDA. Po njegovem je treba naprej spremljati, kaj se bo dogajalo. Morda nastopijo tudi ugodnejše novice, saj je bilo rečeno, da obstaja odprt prostor za pogajanja, čeprav ni jasno, kaj to pomeni.
“Čim dlje traja tako visoka raven negotovosti, tem slabše,” je ocenil Vujčić.
Potencialno selitev dela proizvodnje v ZDA, kar si želi ameriška stran, je Vujčić znova označil kot napačno alokacijo virov v svetovnem gospodarstvu.
“Viri gredo tja, kjer se najbolj učinkovito uporabljajo in imajo največjo produktivnost. Če jih preselimo drugam, pomeni, da pada produktivnost in učinkovitost uporabe teh virov, kar je slabo za svetovno gospodarstvo,” je dejal guverner HNB.
Preberite več:
Glavna direktorica Hrvaške zveze delodajalcev (HUP) Irena Weber je povedala, da novica o uvedbi carin na farmacevtske izdelke zagotovo povečuje zaskrbljenost in da moramo videti, kakšni bodo učinki. Poudarila je, da delodajalci ne pričakujejo bistvenih neposrednih učinkov ameriških carin na hrvaško gospodarstvo, a tudi ona izpostavlja zaskrbljenost, ki jo povzroča morebitna recesija pri najpomembnejših trgovinskih partnerjih – Nemčiji, Italiji in Avstriji.
“To bi zagotovo imelo negativne posledice za naše gospodarstvo,” je izjavila Weber.
Povedala je še, da obstaja več članov in sektorjev, na katere je treba biti pozoren. Poleg farmacevtske industrije so tu še proizvajalci delov za avtomobilsko industrijo ter proizvajalci v obrambni in vojaški industriji. Tu zagotovo pričakujejo tudi posredovanje države, če bo to potrebno, je sporočila Weber.
