Razvojni tempo Primorske regije zavirajo stari, dobro znani problemi, kot so pomanjkanje prostora za rast, dolgotrajni postopki prostorskega umeščanja in centraliziran razvojni model države. To je bilo osrednje sporočilo 29. Srečanja gospodarstvenikov Primorske v Kopru, kjer so se podjetniki in odločevalci strinjali, da potencial obstaja, a ostaja neizkoriščen.
Dogodek ni bil še ena vaja v naštevanju težav, temveč precej neposreden pogovor o tem, zakaj se projekti ustavljajo še preden se zares začnejo. In zakaj se regija, ki ima logistiko, industrijo, znanje in dostop do morja, pogosto obnaša kot razvojna periferija.
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je napovedal spremembe zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki naj bi naslovile prav to težavo. Nova strategija razvoja do leta 2050 izhaja iz premise, da regije niso enake in da enotni razvojni recepti ne delujejo. Ključna sprememba bo v tem, da bodo regije same pripravljale akcijske načrte in projekte, država pa bo zagotovila različne finančne vire za njihovo izvedbo. Sporočilo je jasno: več odgovornosti regijam, manj centralnega diktata.
Strategije same po sebi ne rešujejo težav
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je poudarila, da so za Primorsko ključne panoge logistika, elektroindustrija in dobavitelji avtomobilske industrije. Problem pa je, da slovenska podjetja pogosto ostajajo na nizkih stopnjah dobaviteljskih verig. Preboj bo mogoč šele z izdelki z višjo dodano vrednostjo in s tem z več vlaganji v razvoj.
Ekonomist Jože P. Damjan je bil še bolj neposreden in je dejal, da je največji potencial regije znanje, a to samo po sebi ni dovolj. Brez tehnoloških centrov okoli univerz znanje ne prehaja v industrijo. Primorska ima akademski in raziskovalni bazen, a nima dovolj struktur, ki bi ideje sistematično pretvarjale v proizvode in posel.
Kot primer dobre prakse je bil večkrat omenjen ajdovski projekt Biotehnopolis, ki kaže, kako se lahko na enem mestu povežejo raziskave, podjetništvo in proizvodnja. Takšni projekti pa ostajajo izjema, ne pravilo.
Posebno poglavje je infrastruktura
Drugi tir Koper–Divača bo do konca leta končan, a v Luka Koper opozarjajo, da to še zdaleč ni dovolj. Član uprave Gorazd Jamnik je jasno povedal: brez tretjega tira in odprave ozkih grl na železnici logistični preboj ne bo mogoč. In tudi tukaj se vse zatika pri prostorskem umeščanju, ki je počasno, nepredvidljivo in pogosto nepregledno.
Na politični ravni je srečanje odprla predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je poudarila, da Slovenija premore “šampionski duh” tudi v gospodarstvu. A ta duh, so dali vedeti gospodarstveniki, potrebuje konkretne pogoje, torej prostor, infrastrukturo in jasna pravila igre.
Preberite več:
Primorska ne potrebuje več deklarativne podpore, temveč operativne odločitve. Potencial obstaja. Zdaj je na potezi sistem.
