Prinos desetletnih ameriških državnih obveznic je dosegel 4,37 odstotka, najvišjo raven od julija 2025. V ponedeljek se je povzpel še višje, na 4,42 odstotka. Od začetka marca, ko je bil pod štirimi odstotki, je prinos zrasel za več kot 40 bazičnih točk. Prinos dveletnih obveznic, ki je bolj občutljiv na pričakovanja glede kratkoročne obrestne mere, je dosegel 3,95 odstotka.
Razprodaja obveznic je posledica preobrata inflacijskih pričakovanj. Februarski indeks cen proizvajalcev v ZDA je presegel napovedi, jedrni indeks osebne potrošnje, ki ga Fed najpozorneje spremlja, pa vztraja pri 3,1 odstotka. Vojna na Bližnjem vzhodu je ceno nafte potisnila proti 100 dolarjem za sod, kar krepi strahove pred novim krogom energetske inflacije.
Ameriška centralna banka je na zasedanju 18. marca obrestne mere pustila pri 3,50 do 3,75 odstotka in v izjavi zapisala, da posledice vojne v Iranu za ameriško gospodarstvo ostajajo negotove. Predsednik Feda Jerome Powell je izjavil, da inflacija ne pojenja tako, kot so upali. Trgi od Feda letos ne pričakujejo več nobenega znižanja obrestnih mer, nekateri udeleženci pa zdaj vračunavajo celo možnost dviga.
Goldman Sachs je v ponedeljek, 23. marca, napovedal, da pričakuje dva dviga obrestnih mer ECB po 25 bazičnih točk, v aprilu in juniju. Ista napoved velja za J.P. Morgan in Barclays. Še pred mesecem so analitiki razpravljali o zniževanju obrestnih mer, zdaj pa se je debata v celoti preselila v nasprotno smer.
