Ameriško zvezno prizivno sodišče je zavrnilo zahtevo Trumpove administracije za odlog postopkov vračanja carinskih dajatev, ki jih je vrhovno sodišče ZDA 20. februarja razglasilo za nezakonite. Na kocki je do 175 milijard dolarjev.
Prizivno sodišče za zvezni krog v Washingtonu je v kratkem sklepu brez kakršne koli obrazložitve ugodilo zahtevi uvoznikov in zadevo nemudoma vrnilo Ameriškemu sodišču za mednarodno trgovino, kjer se je postopek začel na začetku leta 2025. Trumpovo ministrstvo za pravosodje je v petek zahtevalo 90-dnevni odlog, da bi politični veji oblasti imeli čas za premislek o možnostih. Sodniki so zahtevo zavrnili.
V ozadju je sodba vrhovnega sodišča z 20. februarja. S šestimi glasovi proti trem je odločilo, da zakon o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA) predsedniku ne daje pristojnosti za uvedbo carin. Predsednik vrhovnega sodišča John Roberts je v večinskem mnenju zapisal, da besedi “urejati” in “uvoz” v zakonu iz leta 1977 ne moreta nositi teže, ki jo nanje nalaga izvršna veja oblasti.
Skupino petih malih podjetij, ki so sprožila tožbo, zastopa neprofitna pravna organizacija Liberty Justice Center. Med njimi je newyorški uvoznik vin in žganih pijač V.O.S. Selections. Ustanovitelj podjetja Victor Owen Schwartz je sodbo vrhovnega sodišča označil kot preobrat za tisoče malih podjetij po vsej državi.
Po podatkih Penn Wharton Budget Model bi skupna vrednost vračil lahko dosegla 175 milijard dolarjev. Ameriška carinska služba je do sredine decembra 2025 na podlagi IEEPA pobrala več kot 130 milijard dolarjev carinskih dajatev. Po navedbah Reutersa je te carine plačalo več kot 300.000 uvoznikov, na Sodišču za mednarodno trgovino pa je vloženih že več kot 2.000 tožb za vračilo.
Sara Albrecht, predsednica Liberty Justice Center, je po ponedeljkovi odločitvi prizivnega sodišča izjavila, da je vlada mesece zagovarjala odlašanje, sodišča pa so jasno povedala, da je tega dovolj. Skupina malih podjetij je vladni zahtevek za odlog v ločenem dokumentu pred sodiščem opisala kot očitno nerazumen.
Trump je v odzivu na februarsko sodbo vrhovnega sodišča napovedal, da se bo treba za vračila pravdati, in ocenil, da bi postopek lahko trajal pet let. Obenem je ostre besede namenil trem konservativnim sodnikom, ki so glasovali z večino. Neila Gorsucha in Amy Coney Barrett, ki ju je sam imenoval, je označil za nezvesta in nedomoljubna, medtem ko se je zahvalil sodnikom Kavanaughu, Alitu in Thomasu, ki so glasovali proti razveljavitvi carin.
Bela hiša je na sodbo vrhovnega sodišča odgovorila z nadomestnimi carinami. Isti dan je Trump podpisal izvršni ukaz, s katerim je na podlagi 122. člena zakona o trgovini iz leta 1974 uvedel enotno 10-odstotno globalno carino, ki velja od 24. februarja za 150 dni. To določilo doslej ni bilo nikoli uporabljeno. Dan pozneje je na družbenem omrežju Truth Social napovedal zvišanje na 15 odstotkov, kolikor je zakonski maksimum, čeprav to zvišanje do zdaj še ni začelo veljati.
Posledice čuti tudi Evropska unija. EU je zamrznila ratifikacijo okvirnega sporazuma z ZDA, saj nove carine po 122. členu niso neposredno primerljive s pogoji dogovorjenega sporazuma. Carine na podlagi IEEPA so bile za EU omejene na 15 odstotkov, nove 10-odstotne dajatve pa se prištevajo k obstoječim rednim carinam, kar lahko pomeni višje skupno breme za nekatere izdelke.
Sodišče za mednarodno trgovino še ni najavilo, kako namerava nadaljevati postopek. Pred njim je več kot 2.000 tožb, ki so jih vložila tako majhna podjetja kot veliki koncerni. Korporacija FedEx je tožbo za polno vračilo carinskih dajatev vložila le dva dni po sodbi vrhovnega sodišča in napovedala, da bo vrnjena sredstva prenesla na pošiljatelje in potrošnike.
