Proizvodnja elektrike raste: manj fosilnih goriv, več obnovljivih virov

Rast proizvodnje električne energije na prvi pogled kaže stabilno sliko, vendar podrobnejši februarski podatki statističnega urada razkrivajo precejšen premik v strukturi virov pri nas. Skupna proizvodnja je bila medletno višja za 2 odstotka in je dosegla 1.182 GWh, a se sprememba skriva v tem, kdo energijo proizvaja.

Največji skok je bil v segmentu sončnih in vetrnih elektrarn, kjer se je proizvodnja povečala za več kot 50 odstotkov. Tudi hidroelektrarne so prispevale več kot leto prej, kar kaže na ugodnejše hidrološke razmere. Na drugi strani so termoelektrarne proizvodnjo zmanjšale za 10 odstotkov, jedrska elektrarna pa je ostala na enaki ravni. Slika energetike se tako postopno preveša stran od klasičnih virov, vendar brez enotnega in stabilnega nadomestila.

Čeprav je rast obnovljivih virov izrazita, njihov absolutni delež ostaja razmeroma majhen. Sončne in vetrne elektrarne so februarja proizvedle 68 GWh električne energije, kar je bistveno manj od jedrske ali hidro proizvodnje. To pomeni, da rast sicer obstaja, vendar sistem kot celota še vedno temelji na stabilnih virih.

Hidroelektrarne so bile tokrat eden ključnih dejavnikov rasti, kar pa je v veliki meri odvisno od vremenskih pogojev. Takšna struktura potrjuje, da slovenska energetika ostaja kombinacija stabilnih in spremenljivih virov, brez jasnega prehoda v en sam prevladujoč model.

Manj uvoza, manj porabe

Pomemben signal prihaja tudi iz trgovanja z električno energijo. Uvoz se je medletno zmanjšal za 26 odstotkov, izvoz pa za 20 odstotkov. Slovenija je februarja uvozila 654 GWh in izvozila 672 GWh električne energije, kar kaže na precej bolj uravnotežen sistem kot leto prej. Hkrati se je zmanjšala tudi razpoložljiva količina električne energije, kar nakazuje na nekoliko nižjo aktivnost ali bolj racionalno porabo.

Poraba električne energije se je v primerjavi z januarjem opazno zmanjšala. Gospodinjstva so porabila skoraj četrtino manj elektrike, poslovni subjekti pa za 12 odstotkov manj. Pri tem izstopajo predelovalne dejavnosti, ki ostajajo največji porabnik. Takšen padec na mesečni ravni je deloma sezonski, vendar v kombinaciji z drugimi podatki kaže na umirjanje aktivnosti.

Manj fosilnih goriv

Eden pomembnejših trendov se kaže pri oskrbi z energenti. Poraba zemeljskega plina se je zmanjšala za četrtino, rjavega premoga in lignita za več kot petino, upadla pa je tudi oskrba z bencinom in drugimi fosilnimi gorivi.

Hkrati so se povečale količine nekaterih drugih energentov, zlasti naftnih proizvodov, kar kaže na prilagajanje strukture porabe, ne pa nujno na enosmeren prehod.

Podatki za februar kažejo, da se slovenska energetika postopno spreminja, vendar brez enoznačne smeri. Obnovljivi viri hitro rastejo, a še ne prevzemajo ključne vloge. Fosilni viri se zmanjšujejo, vendar ostajajo pomembni. Poraba niha, trgovanje z elektriko pa se zmanjšuje. Gre za tipično prehodno fazo, v kateri se struktura sistema spreminja hitreje kot njegova stabilnost.