Po novi, vzhodni cevi avtocestnega predora Karavanke danes od 9. ure poteka promet v obe smeri. Enkratni prehod za osebna vozila stane 9 evrov z DDV, enako kot doslej, za redne uporabnike pa je na voljo točkovna karta za 14 prehodov po ceni 40,40 evra. Vozniki izboljšave pretočnosti na karavanškem odseku ne bodo občutili vse do leta 2029, saj se takoj po preusmeritvi prometa zapira 35 let stara zahodna cev, ki potrebuje celovito sanacijo.
Novo cev, dolgo 7.948 metrov, sta v sredo na Jesenicah uradno odprla infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek in avstrijski minister Peter Hanke. Promet po njej poteka dvosmerno, tako kot je potekal v stari cevi. Prebivalci Jesenic, ki jih vsako poletje pestijo večkilometrske kolone, bodo na enosmerni promet v dveh ločenih ceveh čakali predvidoma do leta 2029. Bratušek jim je na slovesnosti zagotovila, da se bodo po končanem projektu lotili tudi rekonstrukcije ceste skozi Jesenice.
Gradnja slovenskega dela nove cevi, dolgega 3.546 metrov, se je začela avgusta 2020, dve leti pozneje kot na avstrijski strani, kjer so dela stekla septembra 2018. Zamudo je povzročil zapleten postopek izbire izvajalca. Dela je prevzelo turško gradbeno podjetje Cengiz İnşaat, izkop pa je potekal neprekinjeno, 24 ur na dan, vse dni v letu. Preboj predorske cevi so dosegli marca 2024, sledila so zaključna gradbena dela in namestitev elektrostrojne opreme.
Osnovna pogodbena vrednost z družbo Cengiz je znašala 98,5 milijona evrov brez DDV. S tretjim aneksom, sklenjenim konec leta 2023 zaradi podražitve materialov, energentov in gradbene mehanizacije, se je zvišala na 106 milijonov, pozneje pa še za 8,9 milijona. Skupna vrednost investicij na slovenski strani je po navedbah Darsa dosegla dobrih 147 milijonov evrov. Za sanacijo stare zahodne cevi je Dars izbral konzorcij družb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling, ponudbena cena pa znaša 82,5 milijona evrov brez DDV.
Leta 2005 je skozi predor Karavanke dnevno v povprečju peljalo okoli 6.200 vozil, leta 2023 že 13.500, od tega 1.700 tovornih. Od odprtja leta 1991 je predor prečkalo več kot 80 milijonov vozil. Zasnovan je bil kot dvocevni, a so ga zaradi takrat nižjih prometnih zahtev zgradili le z eno cevjo.
Pri gradnji nove cevi so izkopali 428.000 kubičnih metrov materiala in porabili 195.000 kubičnih metrov betona. Vgradili so 359 kilometrov sider, skupna teža jekla pa je primerljiva teži Eifflovega stolpa. Nova cev ima 12 prečnikov, od tega deset za evakuacijo in intervencijo ter dva prezračevalna, poleg tega pa štiri odstavne niše.
Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je napovedal, da se bodo sanacije stare cevi lotili v roku enega tedna po preusmeritvi prometa. Bratušek je letošnje leto označila za leto predorov. Skupna dolžina predorskih projektov, ki jih Slovenija letos zaključuje, vključno s predori na drugem tiru med Divačo in Koprom ter na severnem delu tretje razvojne osi, presega 32 kilometrov.
