Beograjska borza je leto 2025 zaključila z rekordno nizkim prometom, poroča Forbes Srbija. Na trgu delnic je bilo ustvarjenih vsega 13,2 milijona evrov, dvakrat manj kot leto prej. Po podatkih brokerske hiše Momentum je celotni borzni promet znašal okoli 210 milijonov evrov.
Zagrebška in Ljubljanska borza sta v istem obdobju z delnicami ustvarili promet nad 700 milijonov evrov. Mesečni promet beograjskega trga delnic komaj doseže dnevni promet z delnicami Krke na ljubljanskem parketu.
Borzni analitik Nenad Gujaničić meni, da lani ni šlo za nikakršen izjemen dogodek. Gre za logično nadaljevanje večletnega negativnega trenda, domači kapitalski trg pa je po njegovih besedah povsem na obrobju finančnega sistema.
Nekdanji predsednik srbske Komisije za vrednostne papirje Milko Štimac opozarja, da borza ne služi več svojemu namenu. Ostala je zgolj platforma za konsolidacijo lastništva, trgovanje pa se je ustavilo. Na trgu je vse manj prostih vrednostnih papirjev, veliki lastniki so pokupili manjše deleže in jih umaknili. Novih emisij ni.
Gujaničić del odgovornosti pripisuje tudi posameznim borznim posrednikom, ki so sodelovali pri kršenju pravic manjšinskih delničarjev. Podobno velja za domače kapitaliste, ki so naredili vse, da bi podjetja po privatizaciji umaknili s trga.
Regionalne borze bodo leto 2025 pomnile kot izjemno uspešno. Celotni promet na Ljubljanski borzi je znašal 834,6 milijona evrov, kar je 65 odstotkov več kot leto prej. Samo z delnicami so ustvarili 798,7 milijona evrov prometa. Indeks SBITOP je v enem letu poskočil za dobrih 50 odstotkov.
Na Zagrebški borzi se pojavljajo nove začetne javne ponudbe, lokalne brokerske hiše ponujajo ETF-je na regionalne indekse. Z Beograjske borze se je medtem umaknilo 24 podjetij, večinoma zaradi prenehanja statusa javne družbe.
Beograjska borza sama izpostavlja, da od leta 2015 poteka strukturna sprememba. Državne obveznice prevzemajo primat nad delnicami zasebnih družb. Kot ključni premik navajajo sprejem strategije razvoja kapitalskega trga in izdajo podjetniških obveznic družbe Elixir leta 2025.
Štimac predlaga dvig kapitalskega trga z uvrstitvijo velikih državnih monopolov ob predhodni razpršitvi lastništva med vse državljane.
