Slovenija pripravlja nov državni strateški dokument, ki bo določil razvoj mobilnosti in prometne infrastrukture v prihodnjih desetletjih. V okviru priprave Državne celostne prometne strategije (DCPS) je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo organiziralo strokovno delavnico, na kateri so predstavniki različnih institucij razpravljali o možnih razvojnih poteh slovenskega prometnega sistema.
V središču razprave so bili trije možni scenariji razvoja mobilnosti, ki predstavljajo različne pristope k organizaciji prometa, infrastrukturnemu razvoju in prometni politiki države.
Trije možni scenariji razvoja mobilnosti
| Scenarij | Osnovna usmeritev |
| Razvoj novih regionalnih povezav | Širitev prometne infrastrukture in boljše povezovanje regij |
| Krepitev železnice kot nosilnega sistema | Večji poudarek na železniškem prometu in javnem potniškem prometu |
| Zmanjševanje potreb po potovanju | Boljša organizacija mobilnosti, digitalizacija in prostorsko načrtovanje |
Prvi scenarij temelji na izboljšanju regionalne prometne povezanosti. Predvideva razvoj novih prometnih povezav in nadgradnjo obstoječe infrastrukture, kar bi lahko prispevalo k boljšemu gospodarskemu razvoju posameznih regij.
Drugi scenarij daje večjo vlogo železnici kot osrednjemu elementu prometnega sistema. Tak pristop poudarja razvoj javnega potniškega prometa, zmanjšanje odvisnosti od osebnih avtomobilov ter večjo uporabo železniškega transporta tudi v tovornem prometu.
Tretji scenarij pa izhaja iz ideje, da je mogoče prometne obremenitve zmanjšati tudi z drugačno organizacijo mobilnosti. Poudarek je na digitalizaciji, prostorskem načrtovanju, delu na daljavo ter boljšem usklajevanju prometnih tokov.
Šest ključnih področij mobilnosti
Na delavnici so strokovnjaki obravnavali prometni sistem na šestih področjih:
- železniški promet
- cestni promet
- javni potniški promet
- tovorni promet
- aktivna mobilnost (hoja in kolesarjenje)
- prometna politika in prostorsko načrtovanje
Udeleženci so v prvem delu razprave oblikovali infrastrukturne, organizacijske in regulativne ukrepe, ki bi lahko podpirali posamezne scenarije razvoja. Vsaka skupina je nato izpostavila pet ključnih ukrepov za svoje področje.
Presoja učinkov prometnih ukrepov
V drugem delu delavnice so strokovnjaki predlagane ukrepe ocenjevali glede na njihov prispevek k strateškim ciljem države. Med ključnimi merili so bili družbena vključenost, prometna varnost, vpliv na zdravje prebivalstva, okoljski učinki ter učinkovitost prometnega sistema.
Takšen scenarijski pristop omogoča primerjavo različnih razvojnih poti in njihovih učinkov. Namesto izbire enega samega modela razvoja strokovnjaki analizirajo več možnih smeri ter njihove prednosti in slabosti.
Preberite več:
Rezultati delavnice bodo vključeni v nadaljnje faze priprave državne prometne strategije. Dokument bo določal ključne usmeritve razvoja prometne infrastrukture, javnega prometa in mobilnosti v Sloveniji ter bo pomembno vplival na prometno politiko države v prihodnjih desetletjih.
