Slovenija na papirju ostaja ena najbolj tranzitnih držav v regiji, a kažejo podatki o prometu na cestnih mejnih prehodih za leto 2025 nekoliko drugačno sliko. Skupno število potniških vozil se je sicer komaj opazno zmanjšalo, toda tokovi prometa se vse bolj preusmerjajo. Nekatere meje beležijo rast, druge pa precej jasen upad, kar nakazuje spremembe v turističnih in logističnih vzorcih.
Najizrazitejša rast potniškega prometa je bila na meji s Hrvaško, kjer je bilo zabeleženih 34 milijonov prehodov oziroma tri odstotke več kot leto prej. Rast je bila predvsem posledica večjega števila osebnih avtomobilov, medtem ko je izstopala tudi sedemodstotna rast motorjev, kar kaže na nadaljnjo rast individualnega turizma.
Podobno, čeprav precej bolj umirjeno, se je promet povečal tudi na meji z Madžarsko. Tam je bilo 2,6 milijona prehodov, kar je en odstotek več kot leto prej. Na drugi strani se slika precej obrne. Promet z Avstrijo se je zmanjšal za skoraj dva odstotka, z Italijo pa kar za pet odstotkov, kar pomeni skoraj 20 milijonov prehodov.
Takšna razporeditev ni naključna. Hrvaška ostaja ena ključnih turističnih destinacij za srednjo Evropo, Slovenija pa pri tem deluje kot koridor do cilja. Hkrati pa podatki statističnega urada kažejo, da se promet proti zahodu in severu umirja, kar lahko povezujemo tudi z zasičenostjo teh trgov in spremembami v mobilnostnih navadah.
Tovorni promet brez prave rasti
Še več nam pove slika tovornega prometa. Skupno je bilo na slovenskih mejah zabeleženih 18,1 milijona tovornih vozil, kar je praktično enako kot leto prej. Rast je bila prisotna le na meji s Hrvaško, kjer se je promet povečal za pet odstotkov, medtem ko je na vseh ostalih mejah upadel.
| Meja | Potniška vozila (sprememba) | Tovorna vozila (sprememba) |
|---|---|---|
| Hrvaška | +3 % | +5 % |
| Madžarska | +1 % | -8 % |
| Avstrija | -2 % | -3 % |
| Italija | -5 % | -1 % |
Na meji z Italijo se je promet zmanjšal za en odstotek, z Avstrijo za tri odstotke, z Madžarsko pa kar za osem odstotkov. To ni več naključno nihanje, temveč signal o umirjanju gospodarske aktivnosti v širši regiji ali preusmerjanju logističnih tokov.
Dodatno sliko daje struktura prometa. Rahla rast pri lahkih tovornih vozilih in upad pri težjih kategorijah nakazujeta, da se del transporta fragmentira, kar je pogosto značilno za obdobja negotovosti ali prilagajanja dobavnih verig.
Preberite več:
Če pogledamo celoto, ostaja Slovenija pomembno prometno vozlišče, vendar se struktura prometa spreminja. Rast proti jugovzhodu in stagnacija ali upad proti zahodu in severu kažeta na premik v turističnih tokovih in logističnih povezavah. Podatki za leto 2025 nič ne kažejo na padec, temveč na preusmerjanje prometa, ki zna vplivati tudi na gospodarstvo.
