Računsko sodišče je obravnavalo predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2024 in izreklo pozitivno mnenje o splošnem delu računa. Kljub temu pa je o pravilnosti izvršitve porabe proračunskih sredstev izdalo mnenje s pridržkom, saj je odkrilo več nepravilnosti pri uporabi javnih sredstev, ki zahtevajo pozornost in ukrepanje.
V letu 2024 je država realizirala 14,6 milijarde evrov prihodkov, kar je 12,1 odstotka več kot leta 2023, medtem ko so bili odhodki 15,3 milijarde evrov, zgolj 0,3 odstotka več kot leto prej. Proračunski primanjkljaj je tako znašal 0,8 milijarde evrov oziroma 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Sredstva iz Evropske unije in drugih držav so bila ocenjena na milijardo evrov, kar je za 424,8 milijona manj od načrtovanega, medtem ko je Slovenija vplačala 635,7 milijona evrov v proračun EU. Konec leta je dolg države narasel za 1,4 milijarde evrov na 41,2 milijarde evrov, vendar se je njegov delež v BDP znižal s 62,3 na 61,6 odstotka.
Ugotovljene nepravilnosti in opozorila Računskega sodišča
Pri izvajanju proračuna so bile ugotovljene številne nepravilnosti. Med ključnimi so bile nepravilnosti pri porabi proračunske rezerve, kjer ni bila spoštovana zahteva, da mora o prerazporeditvi sredstev, ki presegajo dva odstotka razpoložljivih sredstev, z zakonom odločati Državni zbor. Občine so za odpravo posledic naravnih nesreč iz leta 2023 prejele 234 milijonov evrov predplačil, a niso izkazale upravičene porabe za okoli 18,6 milijona evrov, ministrstvo pa ni zahtevalo njihovega vračila.
Na področju plač so bile ugotovljene nepravilnosti, povezane z neutemeljenimi izplačili dodatkov, kot so dodatki za nočno delo, zahtevnost dela v tujini in položajni dodatki. Prav tako so bile zabeležene kršitve Zakona o javnem naročanju, predvsem pri postopkih oddaje naročil, kjer je prišlo do neustreznih prerazporeditev sredstev in izbire ponudnikov. Nepravilnosti so bile opažene tudi pri transferjih, predvsem zaradi pomanjkljivega nadzora nad posrednimi uporabniki proračuna ter prevzemanja obveznosti brez ustreznih pogodb ali v nasprotju z načeli učinkovitosti.
Posebni primeri in dolgotrajne težave
Ministrstvo za okolje je po večletnem podaljševanju koncesijskih pogodb za javni prevoz v notranjem cestnem prometu konec julija 2024 začelo izvajati koncesije preko javnega naročila, vendar so bile tudi pri tem postopku ugotovljene nepravilnosti. Na področju zdravstva je ministrstvo nadaljevalo aktivnosti za izboljšanje nadzora nad Zavodom za zdravstveno zavarovanje, a ta še vedno ni ustrezno urejen. Podobno nezadosten nadzor nad izplačili posrednim uporabnikom je bil ugotovljen pri ministrstvu za vzgojo, visoko šolstvo in znanost.
Vprašanje financiranja narodnostnih programov RTV Slovenija je razkrilo, da urad vlade ni preverjal upravičenosti zahtevkov pred izplačili, prav tako pa ni bila zagotovljena ustrezna kontrola pri pripravi državnega proračuna in finančnih načrtov RTV.
Preberite več:
Računsko sodišče je v poročilu izrazilo priporočila vladi in posameznim ministrstvom, naj vzpostavijo učinkovitejše nadzorne mehanizme in izboljšajo preglednost porabe javnih sredstev. Kljub pozitivnemu mnenju o končnem računu so opozorili, da je nujno odpraviti zaznane nepravilnosti, da se zagotovi učinkovito upravljanje proračuna ter ohrani zaupanje javnosti.
