Proračun s 116 milijoni evrov primanjkljaja: Džavna poraba raste hitreje kot prihodki

Državni proračun je v prvih dveh mesecih leta 2026 zabeležil 2,4 milijarde evrov prihodkov in 2,5 milijarde evrov odhodkov, kar je pripeljalo do 116 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja. Predhodni podatki Ministrstva za finance kažejo, da se je javna poraba na začetku leta povečala hitreje kot proračunski prihodki.

Prihodki so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 8,1 odstotka, medtem ko so se odhodki povečali za 14,2 odstotka. Takšna dinamika kaže na nadaljevanje rasti javne porabe, ki jo poganjajo predvsem višji stroški dela v javnem sektorju, socialni transferji in investicije.

Največji izdatek ostajajo plače v javnem sektorju

Največji posamezni izdatek državnega proračuna ostajajo stroški dela v javnem sektorju, ki so v prvih dveh mesecih dosegli 989 milijonov evrov. V primerjavi z lanskim letom so bili višji za 11,1 odstotka.

Rast je predvsem posledica napredovanj zaposlenih in postopnega izvajanja plačne reforme, ki je v zadnjem obdobju povečala plačno maso v javnem sektorju. Pomemben del proračuna predstavljajo tudi socialni transferji. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država v prvih dveh mesecih namenila 381 milijonov evrov, kar je 13,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Glavni proračunski prihodki

Povečanje izdatkov je povezano predvsem z višjimi družinskimi prejemki, starševskimi nadomestili, nadomestili za brezposelnost ter socialnimi transferji, med katerimi izstopa povečanje sredstev za izvajanje osebne asistence.

Več sredstev za pokojninsko blagajno

Državni proračun je v prvih dveh mesecih v sklada socialnega zavarovanja prispeval 315 milijonov evrov, kar je 6,2 odstotka več kot lani.

Največji del teh sredstev je namenjen Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je prejel 281 milijonov evrov. Transfer je bil za 4,5 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, kar je predvsem posledica uskladitve pokojnin in rasti števila upokojencev.

Rast investicij v infrastrukturo

Opazna je tudi rast investicijskih izdatkov. Država je v prvih dveh mesecih za investicije namenila 194 milijonov evrov, kar pomeni 17,4-odstotno povečanje glede na lansko leto.

Sredstva so bila namenjena predvsem vojaški opremi, gradnji in vzdrževanju cest, železniški infrastrukturi ter projektom v zdravstvu.

Največje proračunske odhodkovne postavke

Poleg tega je država iz proračunskih rezerv namenila 125 milijonov evrov, večino pa prenesla na proračunske sklade. V sklad za odpornost in okrevanje je bilo prenesenih 75 milijonov evrov več sredstev kot v enakem obdobju lani.

Davčni prihodki ostajajo ključni vir proračuna

Na prihodkovni strani proračuna največji delež predstavljajo davčni prihodki, ki so v prvih dveh mesecih dosegli 2,2 milijarde evrov, kar je 4,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Najpomembnejši davčni vir ostaja davek na dodano vrednost (DDV), s katerim je država zbrala 1 milijardo evrov, kar pomeni 7,8-odstotno rast glede na lani. Prihodki iz dohodnine so dosegli 394 milijonov evrov, kar je 7,3 odstotka več kot lani. Rast teh prihodkov je povezana predvsem z visoko zaposlenostjo in rastjo plač.

Prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb so znašali 269 milijonov evrov, kar je 3,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je upad predvsem posledica predčasnih vplačil akontacij za januar, ki so bila izvedena že decembra lani.

Iz Evropske unije je Slovenija v prvih dveh mesecih prejela 107 milijonov evrov, večinoma iz Načrta za okrevanje in odpornost.

Javna poraba se še naprej povečuje predvsem zaradi rasti plač v javnem sektorju, socialnih transferjev in investicij. Čeprav se proračunski prihodki povečujejo, za zdaj rastejo počasneje kot odhodki, kar se kaže tudi v začetnem proračunskem primanjkljaju.