Državni proračun je januarja po predhodnih podatkih Ministrstva za finance ustvaril 1,3 milijarde evrov prihodkov in enak znesek odhodkov, kar pomeni izravnano bilanco oziroma presežek v višini 14 milijonov evrov. Na prvi pogled gre za spodbuden začetek leta, zlasti v obdobju, ko se javne finance še vedno prilagajajo posledicam energetske krize, poplav in strukturnih reform. Podrobnejši pogled v strukturo proračuna pa razkriva precej bolj dinamično zgodbo na odhodkovni strani.
Odhodki so bili januarja kar za 27 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani, kar je izrazito hitrejša rast od prihodkov, ki so se povečali za 9,2 odstotka. Takšna razlika v dinamiki ne pomeni nujno težave že na začetku leta, a jasno nakazuje smer gibanja, ki jo bo treba v nadaljevanju pozorno spremljati.
Pomemben del rasti odhodkov odpade na transferje posameznikom in gospodinjstvom, za katere je država januarja namenila 184 milijonov evrov. To je več kot desetino več kot lani in odraža širitev izdatkov za družinske prejemke, starševska nadomestila ter socialne transferje. Posebej izstopa financiranje osebne asistence, ki že več let predstavlja eno najhitreje rastočih postavk socialne porabe.
Opazna je tudi rast transferjev v sklade socialnega zavarovanja
Država je v zdravstveno in pokojninsko blagajno skupaj prispevala 126 milijonov evrov, od tega kar 110 milijonov evrov Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Povečanje je neposredno povezano z uskladitvijo pokojnin v letu 2025 in z začetkom veljavnosti določenih ukrepov pokojninske reforme s 1. januarjem 2026. Gre za strukturni pritisk, ki se v prihodnjih letih ne bo zmanjšal, temveč se bo z demografskimi trendi še krepil.
Med odhodki izstopajo tudi subvencije, ki so januarja dosegle 124 milijonov evrov, skoraj 60 odstotkov več kot lani. Razlog je predvsem v višjih neposrednih plačilih v kmetijstvu, kar kaže na sezonsko in vsebinsko koncentracijo izplačil že na začetku leta.
Rastejo tudi stroški dela v javnem sektorju
Javni sektor je stroške dela dvignil, saj so ti dosegli 416 milijonov evrov. Povečanje je posledica napredovanj in izvajanja plačne reforme, kar pomeni, da gre za trajnejši dvig izdatkov, ne za enkratni učinek. Tudi tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb so močno poskočila, zlasti zaradi večjih izdatkov za linijski promet, medtem ko so se sredstva za nadomestila Termoelektrarni Šoštanj zmanjšala.
Na prihodkovni strani ostajajo glavni steber davčni prihodki, ki so januarja znašali 1,2 milijarde evrov. Največ je prispeval davek na dodano vrednost, kjer je država zbrala 600 milijonov evrov, kar kaže na še vedno razmeroma solidno domačo potrošnjo. Rast dohodnine je bila še izrazitejša, kar odraža višje plače in zaposlovanje, medtem ko so prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb nekoliko upadli, predvsem zaradi časovnega zamika pri vplačilih akontacij.
Najnižji januarski presežek v zadnjih nekaj letih
Na svojih spletnih straneh so v fiskalnem svetu povzeli, je državni proračun minuli mesec zabeležil 14 milijonov evrov presežka, kar je najnižji januarski presežek v zadnjih nekaj letih.
“Prihodki so se povečali trikrat počasneje kot odhodki. Visoko rast slednjih sta napajali krepitev tekoče porabe, predvsem povečanje subvencij in stroškov dela, ki je izhajala iz ukrepov ekonomske politike, in odvajanje sredstev v proračunske sklade,” so pojasnili.
Dodali so še, da so se odhodki za pokojnine lani povečali hitreje od nominalnega bruto domačega proizvoda (BDP), njihov delež, izražen v BDP, pa je z 10,2 odstotka dosegel najvišjo raven v zadnjih petih letih. K rasti odhodkov pokojninske blagajne je znatneje prispevala tudi uvedba zimskega dodatka.
Preberite več:
Januarski proračunski rezultat sam po sebi ne vzbuja skrbi, vendar struktura gibanj kaže, da se težišče proračunske politike vse bolj pomika k trajno višjim izdatkom. Ključno vprašanje za nadaljevanje leta bo, ali bodo prihodki lahko sledili tej dinamiki tudi v manj ugodnih gospodarskih razmerah, ali pa bo izravnan januar ostal predvsem statistični uvod v fiskalno zahtevnejše mesece.
