Hrvaška je na svojih neelektrificiranih železniških progah dosegla pomemben mejnik. Začel je namreč obratovati prvi baterijski vlak domače proizvodnje podjetja Končar. Novi vlak je del obsežnega projekta modernizacije in zelenega razvoja železniškega prometa, vrednega 17,1 milijona evrov, ki vključuje tudi vzpostavitev šestih postaj za polnjenje baterij vzdolž prometnih povezav.
Baterijski vlak ima 113 sedežev in 114 stojišč ter lahko doseže hitrost do 120 kilometrov na uro. Vlaki vsebujejo sodobno opremo za udobje potnikov, od ramp za invalide, prostorov za kolesa, do brezplačnega WiFi-ja, video nadzora in vizualnih ter zvočnih najav na postajah.
Prvi potniški vozni red vključuje relacijo Virovitica-Bjelovar, medtem ko naj bi se v decembru vlak pojavil tudi na povezavi med Splitom in Kaštelom Starim. Vlak lahko prevozi približno 200 kilometrov brez dodatnega polnjenja, kar pomeni, da so postaje za polnjenje strateško nameščene v Bjelovarju, Virovitici, Osijeku, Varaždinu, Pulju in Splitu.
Pomemben projekt za domačo industrijo in okolje
Hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković je ocenil, da predstavlja ta projekt pomemben korak za domačo industrijo in zeleno preobrazbo prometnega sistema. Vzporedno z investicijami v floto se namreč vzpostavlja tudi infrastruktura za polnjenje, kar bo omogočilo trajnostno delovanje.
Predsednik uprave Končarja Gordan Kolak je izpostavil, da je ta vlak med tehnološko najsodobnejšimi v Evropi in da poleg okoljske neoporečnosti zagotavlja tudi višje standarde varnosti in udobja. Končar je hkrati del večjega prizadevanja, saj hrvaške železnice že razpolagajo s 68 novimi potniškimi vlaki, od kojih jih je 40 dobavljenih v zadnjih štirih letih, prav tako pa poteka nabava dodatnih 21 novih vlakov, med njimi baterijskih in elektro-baterijskih.
Posebna pozornost je namenjena trajnostni mobilnosti, kjer uporaba baterijskih vlakov znatno prispeva k znižanju emisij toplogrednih plinov v primerjavi z dizelskimi vlaki. Novi vlaki izboljšujejo povezovanje odročnih območij in povečujejo privlačnost javnega prometa, kar spodbuja zmanjšanje uporabe osebnih avtomobilov in s tem prispeva k zmanjševanju onesnaževanja.
Preberite več:
Čeprav je projekt že v polnem teku, so na poti še izzivi, predvsem pri dokončni izbiri vseh tehničnih specifikacij novih vlakov in polnilne infrastrukture. Uspeh projekta bo odvisen tudi od nadaljnjega financiranja, izvajanja strategije digitalizacije ter regulativnega okolja, ki naj bi spodbujal zeleno tehnologijo. Poleg tega poteka postopno uvajanje baterijskih vlakov na različnih relacijah, ki bo omogočilo testiranje učinkovitosti in operativnosti novih rešitev v realnem prometu.
