Socialna ekonomija v Sloveniji počasi, a vztrajno pridobiva svoj prostor v gospodarstvu. Na dogodku gospodarskega ministrstva, poimenovanem Prvi Dan za socialno ekonomijo, so predstavili strategijo razvoja za obdobje 2025–2035. Namen strategije je podpreti in spodbujati podjetja in organizacije, ki delujejo na področju socialne ekonomije, ter ustvariti okolje, kjer lahko uspevajo tako ljudje kot lokalne skupnosti.
Dogodek je združil več kot sto udeležencev – strokovnjake, organizacije, študente in predstavnike podpornih institucij. Postavil je socialno ekonomijo v središče razprav o prihodnosti vključujočega gospodarstva v Sloveniji.
Kot je poudarilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, strategija prinaša jasen okvir, kam naj se sektor razvija v naslednjem desetletju. S tem država odpira vrata socialnim podjetjem in zadrugam za lažji dostop do mednarodnih razpisov, hkrati pa omogoča bolj predvidljivo in stabilno podporno okolje.
Prioritete in cilji strategije
Strategija opredeljuje ključna področja, kot so krožno gospodarstvo in ekologija, turizem, obrt in rokodelstvo, lokalni razvoj, socialne storitve, trg dela, zagovorništvo, informacijske in izobraževalne storitve, kreativna industrija, kultura in umetnost ter družbene inovacije. Poleg tega med strateškimi cilji izpostavlja povečanje prepoznavnosti socialne ekonomije, krepitev možnosti za njen razvoj, profesionalizacijo sektorja ter spremljanje dejavnosti in standardizacijo kazalnikov uspešnosti socialnih podjetij.
Na dogodku so ob sodelovanju različnih institucij, med drugim ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavoda RS za zaposlovanje, predstavili konkretne ukrepe. Udeleženci so se seznanili z aktualnimi razpisi in programi, kot so javna dela za leto 2026, učne delavnice Plus ter drugi podporni projekti, ki omogočajo podjetjem socialne ekonomije, da rastejo in se profesionalno razvijajo. Na okroglih mizah so se izmenjale dobre prakse slovenskih socialnih podjetij in zadrug, ki že uspešno delujejo in ustvarjajo dodano vrednost za lokalne skupnosti.
Državni sekretar na ministrstvu Matevž Frangež je izpostavil, da so v tem mandatu več kot podvojili sredstva za podporo socialni ekonomiji. “Naš cilj je povečati prepoznavnost socialne ekonomije, omogočiti več priložnosti za razvoj socialnega podjetništva, izboljšati podporno okolje in profesionalizirati sektor. Gre za resen korak naprej, ki bo dolgoročno koristil tako gospodarstvu kot državljanom,” je poudaril Frangež.
Socialna ekonomija kot most do boljšega življenja
Socialna ekonomija, kot je dodal Frangež, je učinkovit način povezovanja in organiziranja ljudi, ki z vzajemnimi koristmi rešujejo konkretne potrebe na trgu. Primeri vključujejo reševanje stanovanjskega problema, skupno zadovoljevanje potreb po obnovljivih virih energije, oskrbo z dobrinami, podporo tradicionalnim obrtim in rokodelstvu ter vzajemne finančne storitve. Takšna podjetja ne ustvarjajo le dobička, temveč skrbijo tudi za socialno vključenost in lokalni razvoj.
Strategija bo po besedah strokovnjakov pomembno vplivala na prihodnost sektorja, saj bo omogočila boljše planiranje in lažje pridobivanje sredstev za razvoj. Predvsem pa bo omogočila, da bodo socialna podjetja lažje širila svoje aktivnosti, zaposlovala ljudi iz ranljivih skupin in sodelovala z lokalnimi skupnostmi. “Če želimo, da socialna ekonomija postane resnično gonilo trajnostnega in vključujočega razvoja, moramo skupaj zagotoviti, da imajo podjetja jasna pravila, podporne programe in praktično pomoč,” je dejala ena izmed udeleženk okrogle mize.
Dogodek je bil tudi priložnost, da se vzpostavijo novi kontakti med podjetji, zadrugami, lokalnimi oblastmi in akademsko skupnostjo. Udeleženci so se strinjali, da je sodelovanje med sektorji ključno za uspeh in dolgoročno rast. Posebej so izpostavili pomen izobraževanja, usposabljanj in spremljanja učinkovitosti podjetij, saj le tako lahko strategija doseže realen učinek na trgu.
Za socialno ekonomijo v Sloveniji se odpirajo nova vrata. Strategija za obdobje 2025–2035 ni le dokument na papirju, temveč načrt, ki ga je mogoče uresničiti in ki lahko spremeni način, kako država in lokalne skupnosti podpirajo podjetja z družbeno odgovornostjo. V prihodnjih letih bo zanimivo spremljati, kako se bodo konkretni ukrepi udejanjili, kako bodo socialna podjetja rasla in kako bodo prispevala k boljšemu življenju ljudi.
Čeprav je pred socialno ekonomijo še veliko izzivov, je jasen signal, da Slovenija sprejema model, ki ni le ekonomsko smiseln, temveč tudi družbeno koristen. Strategija omogoča priložnost, da se ljudje, ki želijo delovati družbeno odgovorno, lažje povežejo, ustvarjajo nove delovne priložnosti in bogatijo lokalne skupnosti.
Preberite več:
V prihodnjih desetih letih bo prav socialna ekonomija tista, ki bo lahko pokazala, da je gospodarstvo lahko tudi človeku prijazno. In dogodek v Ljubljani je bil prvi korak, da se ta vizija začne uresničevati.
