Upravljavci hedge skladov so prvič po letu 2022 zavzeli neto dolgo pozicijo na pšenici in s tem stavijo na rast njene cene. Premik je posledica dveh sočasnih pritiskov: suše na ameriškem srednjem zahodu in pomanjkanja gnojil, ki ga je sprožila zapora Hormuške ožine, poročata Bloomberg in CNBC.
Terminski posli za pšenico so od začetka vojne z Iranom poskočili na 6,35 dolarja za bušel, potem ko so se gibali pod 5,50 dolarja. Korelacija med ceno pšenice in surove nafte je po podatkih FinancialContent dosegla 98 odstotkov. Pšenica trenutno ne reagira na lastne zaloge, ampak na energetski šok. Goldman Sachs poroča o rekordnih pritokih kapitala v ameriške kmetijske indeksne sklade (ETF) marca 2026. Skladi pokrivajo kratke pozicije in odpirajo dolge, pšenico pa uporabljajo kot zaščito pred inflacijo.
Gonilo rasti cen je pomanjkanje gnojil. Cena uree, ki pokriva 60 odstotkov svetovnega gnojenja žit, je po podatkih CNBC poskočila s 400-490 na okrog 700 dolarjev za tono (FOB Egipt). Oxford Economics ocenjuje, da so se cene uree od začetka vojne zvišale za 50 odstotkov, amoniaka pa za 20 odstotkov. Skozi Hormuško ožino je pred vojno prehajala tretjina svetovnega morskega prevoza gnojil. HSBC poroča o “super stisku” na trgu žvepla, ključne surovine za fosfatna gnojila, ki je prav tako na rekordnih cenah. Za pridelovalce koruze in pšenice gnojila predstavljajo od 35 do 40 odstotkov operativnih stroškov.
Posledice bodo vidne čez šest do devet mesecev. Avstralski pridelovalci naj bi po oceni FinancialContent zmanjšali posevke pšenice za 15 odstotkov in prešli na ječmen ter stročnice, ki zahtevajo manj gnojil. Ruski izvoz pšenice bo v sezoni 2025-2026 predvidoma padel za 20 odstotkov. Helios AI opozarja, da bi se cene hrane do konca leta 2026 lahko zvišale za 12 do 18 odstotkov. Goldman Sachs dodaja, da so kmetje na severni polobli vstopili v spomladansko setev v najslabših pogojih po letu 2022, ko je ruska invazija na Ukrajino sprožila primerljiv šok na trgu gnojil.
