Račun za trgovinsko vojno: 1.600 dolarjev na gospodinjstvo

Povprečno ameriško gospodinjstvo letos za uvozne dajatve plačuje 1.200 dolarjev več kot lani. Prihodnje leto bo ta znesek narasel na 1.600 dolarjev. To so izračuni neprofitnega inštituta Tax Foundation iz Washingtona, ki ga je leta 1937 ustanovil predsednik General Motors Alfred P. Sloan. Inštitut velja za enega najvplivnejših neodvisnih analitikov davčne politike v Združenih državah.

Analiza Tax Foundation iz novembra 2025 navaja, da gre za največje povečanje davčne obremenitve od leta 1993, večje od zvišanj davkov pod predsednikoma Barackom Obamo in Georgeom H. W. Bushem. Carinske dajatve bodo letos v zvezno blagajno prinesle 158,6 milijarde dolarjev, kar predstavlja 0,52 odstotka ameriškega bruto domačega proizvoda.

Jedro problema so carine, uvedene na podlagi zakona o mednarodnih gospodarskih izrednih pooblastilih, ki predsedniku omogoča enostransko uvajanje trgovinskih omejitev. Zvezno sodišče za mednarodno trgovino je oktobra presodilo, da so te dajatve nezakonite, vendar jih administracija še vedno pobira.

Evropska unija je 27. julija 2025 na Trumpovem škotskem posestvu Turnberry z Washingtonom sklenila okvirni dogovor. Skupna izjava, objavljena 21. avgusta na spletni strani Evropske komisije, določa 15-odstotno carinsko stopnjo za večino evropskega blaga. Pred tem je Trump grozil s 30-odstotnimi dajatvami. Za jeklo in aluminij še vedno velja 50-odstotna stopnja.

Za majhna izvozno usmerjena gospodarstva, kot je slovensko, so posledice občutne. Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije, je za kitajsko televizijo CGTN povedal, da bodo carine povečale davčne prihodke v ZDA, a obenem pospešile inflacijo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so slovenske družbe leta 2024 v ZDA izvozile za 91 milijonov evrov jeklenih izdelkov in 32,5 milijona evrov aluminija, kar predstavlja enajst odstotkov celotnega slovenskega izvoza v Ameriko.

Skupina SIJ, ki v ZDA ustvari desetino prihodkov, je prisotna na tem trgu več kot tri desetletja. Leta 2022 je odprla skladišče v Romeovillu v zvezni državi Illinois, 40 kilometrov jugozahodno od Chicaga.

V goriških Brdih vinar Aleš Kristančič iz kleti Movia, ki 91 odstotkov pridelka izvozi, za CGTN pritrjuje, da so učinki že vidni, a dodaja, da obseg posledic še ni jasen.

Negotovost je postala stalnica mednarodne trgovine. Indeks negotovosti trgovinske politike, ki ga meri Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj, je v prvem četrtletju letos dosegel rekordno vrednost. Podjetja po vsem svetu kopičijo zaloge, preusmerjajo dobavne verige in plačujejo višje transportne stroške.

Ameriška centralna banka Federal Reserve medtem tehta, ali decembra znižati obrestno mero. Guverner Christopher Waller podpira znižanje. Predsednica bostonske podružnice Susan Collins še okleva.

Za Evropo in Slovenijo ostaja bistveno vprašanje, ali bo julijski dogovor zdržal. Pravno ni zavezujoč. Trumpova administracija si pridržuje pravico, da ga kadarkoli spremeni.

Pogajanja se nadaljujejo. Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick in trgovinski predstavnik Jamieson Greer sta ta teden prvič po sklenitvi julijske pogodbe prišla v Bruselj. Komisar Šefčovič je po srečanju izjavil, da imata strani trdno pogodbo. Evropska unija je od januarja v ZDA vložila več kot 150 milijard dolarjev naložb in letos kupila za 200 milijard dolarjev ameriške energije. Vendar je Lutnick povezal nadaljnje znižanje carin na jeklo in aluminij s spremembami evropske digitalne zakonodaje. Po poročanju agencije AFP je dejal, da mora EU premisliti pristop k regulaciji tehnologije, če želi ugodnejše pogoje za kovine.

Članice EU so danes podprle predlog Evropske komisije za odpravo oziroma znižanje carin na uvoz industrijskega blaga in določenih kmetijskih izdelkov iz ZDA v EU, kot predvideva poleti sklenjeni trgovinski dogovor med stranema. V stališče, na podlagi katerega se bodo pogajale z Evropskim parlamentom, so vključile dodatne varovalke.