Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan pripravilo prvo nacionalno oceno podnebne ranljivosti in tveganj za slovenski energetski sektor. Dokument, ki predstavlja strokovno podlago za nadaljnje strateške odločitve, ugotavlja, da je energetski sistem na državni ravni v trenutnih podnebnih razmerah zmerno ranljiv, hkrati pa opozarja na izrazite razlike med posameznimi regijami.
Te razlike kažejo, da podnebne grožnje niso enakomerno porazdeljene, medtem ko se določene regije spopadajo predvsem s poplavami, se druge vse bolj soočajo s tveganjem požarov, žleda ali vročinskih valov.
V ospredju ugotovitev je prepoznanje ključnih podnebnih groženj, ki lahko neposredno ogrozijo delovanje energetskih podsistemov. Največje tveganje predstavljajo poplave, ki lahko poškodujejo skladišča goriv, transformatorske postaje, distribucijska omrežja in druge elemente, ključne za nemoteno oskrbo.
Pomembni dejavniki tveganja so tudi požari, neurja, vetrolomi, žled ter moker sneg, obenem pa dokument izpostavlja, da vročinski valovi slabijo učinkovitost energetskih naprav in povečujejo porabo energije za hlajenje, kar postopoma dviguje obremenjenost omrežij.
Najbolj ranljiv je sektor električne energije
Ocena je zasnovana po metodologiji IPCC AR5 ter upošteva nacionalna navodila Biotehniške fakultete, zato v analitični proces vključuje identifikacijo nevarnosti, oceno izpostavljenosti in ranljivosti, oblikovanje scenarijev podnebnih sprememb, oceno tveganj ter obravnavo negotovosti. Rezultat teh korakov je utežena skupna ocena ranljivosti slovenskega energetskega sektorja, ki trenutno znaša približno 2,3 na lestvici od ena do pet. Najbolj izpostavljen je podsektor električne energije, kjer ocena doseže približno 2,6, visoko ranljivost pa kažejo tudi distribucijski sistemi, fotonapetostne elektrarne ter transportne in logistične poti, ki so ključne za oskrbo z energenti.
Izrazite regionalne razlike v stopnji ogroženosti.
Notranjska regija ostaja med bolj izpostavljenimi zaradi možnosti žleda, jugozahodni del države se vse pogosteje sooča s tveganjem velikih požarov, vzhodni del Slovenije pa zaznava hitrejše naraščanje temperatur, kar lahko v prihodnosti prinese pogostejše preobremenitve omrežja in večje povpraševanje po energiji za hlajenje.
Vsi ti dejavniki skupaj slikajo kompleksno podobo ranljivosti, ki presega preprosto oceno posameznih groženj in kaže, da bo prihodnje načrtovanje energetskih sistemov moralo temeljiti na regionaliziranem pristopu.
Prav zato ocena ne zaključuje zgolj z analizo stanja, temveč predstavlja izhodišče za oblikovanje prihodnjih ukrepov, ki bodo vključeni v Strategijo prilagajanja podnebnim spremembam. Dokument predlaga krepitev odpornosti ključne infrastrukture, med drugim kabelske razširitve distribucijskih omrežij, protipoplavne ukrepe na kritičnih območjih ter natančnejše načrtovanje novih objektov, pri čemer bi morali podnebna tveganja postati obvezni element strateške dokumentacije in investicijskih načrtov.
Preberite več:
Razvoj energetike bo moral upoštevati tudi prihodnje scenarije, ki napovedujejo, da se bodo obstoječi podnebni pritiski še stopnjevali, zlasti ko gre za poplave, neurja, sušo in vročino.
