Švicarska narodna banka je sporočila, da je v prvem četrtletju dosegla dobiček v višini 6,7 milijarde švicarskih frankov oziroma 7,55 milijarde evrov, saj je rast cene zlata nadomestil padec delnic in krepitev franka.
Zlato je bilo najdonosnejše premoženje te centralne banke, z dobičkom v višini 12,8 milijarde frankov v trimesečnem obdobju, ki se je zaključilo konec marca.
Švicarska centralna banka ima nespremenjeno količino zlata – 1.030 ton – katerega vrednost je narasla, ker so vlagatelji ob zmanjšani pripravljenosti na tveganje iskali varno zatočišče v plemenitih kovinah.
Ta dobiček je nadomestil izgubo v višini 5,3 milijarde frankov (približno 5,96 milijarde evrov) iz deviznih pozicij banke, do katere je prišlo zaradi padca vrednosti delnic in obveznic, ki jih ima v lasti.
Rezultat je bil dodatno zmanjšan zaradi tečajnih izgub v višini 2,3 milijarde frankov (približno 2,59 milijarde evrov) v obravnavanem obdobju, saj je švicarski frank v primerjavi z ameriškim dolarjem in evrom pridobil vrednost.
Dobiček Švicarske narodne banke se je po poročanju Reutersa znašel pri spodnji meji razpona ocen UBS za prvo četrtletje, ki je znašal od pet do 15 milijard frankov.
Ekonomist UBS, Alessandro Bee, ocenjuje, da je banka od konca marca izgubila 50 milijard frankov oziroma 56,25 milijarde evrov na vrednosti svojega premoženja zaradi krepitve franka ter padca vrednosti ameriških obveznic in delnic, ko je predsednik Donald Trump napovedal nove carine.
“Rast cene zlata pomaga ublažiti te izgube, vendar to lahko stori le do določene mere, še posebej, ker je zlato denominirano v dolarjih, kar zmanjšuje njegov učinek, preračunan v franke,” je dejal Bee.
Preberite več:
Dodal je, da so aprilske izgube več kot izničile dobiček iz prvega četrtletja in bi lahko skoraj povsem izbrisale zadržani dobiček iz preteklega leta, kar dodatno obremenjuje finančne rezultate Švicarske narodne banke.
“Švicarska centralna banka se bo morala zanesti na okrevanje borz in slabljenje franka, če želi v letu 2025 ustvariti dobiček,” je sklenil Bee.
