Evropska centralna banka je objavila, da se je letna stopnja rasti širšega denarnega agregata M3 decembra 2025 znižala na 2,8 odstotka z novembrskih treh odstotkov. Podatek je pod pričakovanji analitikov, ki so napovedovali ohranjanje rasti pri treh odstotkih.
Upočasnitev rasti denarne mase odraža zaostrovanje pogojev financiranja v evrskem območju po obdobju dvigovanja obrestnih mer, ki ga je ECB izvajala med letoma 2022 in 2024 za zajezitev inflacije. Centralna banka od junija 2025 ohranja ključne obrestne mere nespremenjene, s čimer nakazuje, da je dosegla nevtralno raven monetarne politike.
Po podatkih ECB je ožji agregat M1, ki obsega gotovino v obtoku in vloge na vpogled, decembra zabeležil 4,7-odstotno letno rast, kar je manj od 5-odstotne rasti novembra. Kratkoročne vezane vloge so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, tržni instrumenti pa so izgubili en odstotek vrednosti.
Posojila zasebnemu sektorju so ohranila zmerno dinamiko. Prilagojena posojila gospodinjstvom so decembra porasla za tri odstotke, enako kot novembra. Posojila nefinančnim družbam so se povečala za tri odstotke, kar je rahlo manj od novembrskih 3,1 odstotka.
Kaj pomeni agregat M3
Monetarni agregat M3 je najpomembnejši kazalnik denarne mase, ki ga spremlja Evropska centralna banka. Obsega vse gotovinske in negotovinske oblike denarja: od bankovcev in kovancev prek vlog na vpogled in kratkoročnih vezanih vlog do skladov denarnega trga in kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.
ECB spremlja M3 kot enega od ključnih kazalnikov pri ocenjevanju inflacijskih pritiskov. Klasična ekonomska teorija predvideva pozitivno povezavo med rastjo denarne mase in inflacijo, kar izhaja iz kvantitativne teorije denarja. Če se količina denarja v obtoku povečuje hitreje od rasti proizvodnje, nastanejo inflacijski pritiski.
Referenčna vrednost za letno rast M3, ki jo je ECB določila ob uvedbi evra, znaša 4,5 odstotka. Decembrska rast 2,8 odstotka je občutno pod to ravnjo, kar nakazuje, da denarni pogoji ne ustvarjajo inflacijskega tveganja.
Za oblikovalce monetarne politike so podatki o M3 komplementarni kazalnikom inflacije in gospodarske aktivnosti. Upočasnitev rasti denarne mase ob ohranjanju stabilne inflacije blizu dveh odstotkov potrjuje, da je trenutna raven obrestnih mer primerna.
Monetarna politika ECB
ECB je na decembrskem zasedanju ohranila ključne obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za glavne operacije refinanciranja znaša 2,15 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa dva odstotka.
Predsednica Christine Lagarde je na novinarski konferenci dejala, da je monetarna politika “na dobrem mestu” in da na zasedanju niso razpravljali niti o dvigu niti o znižanju obrestnih mer. Projekcije osebja ECB kažejo, da bo povprečna inflacija v letu 2026 znašala 1,9 odstotka, v letu 2027 pa 1,8 odstotka, kar je pod ciljno ravnjo dveh odstotkov.
Gospodarska rast v evrskem območju je presegla pričakovanja. ECB je decembra povišala napoved rasti BDP za leto 2025 na 1,4 odstotka, za leto 2026 na 1,2 odstotka in za leto 2027 ponovno na 1,4 odstotka. Gonilo rasti naj bi bilo domače povpraševanje.
Kombinacija stabilne inflacije blizu cilja, zmerne gospodarske rasti in upočasnjene rasti denarne mase nakazuje, da ECB v prvem polletju 2026 verjetno ne bo spreminjala obrestnih mer. Kot poroča Trading Economics, trgi izvedenih finančnih instrumentov trenutno ne pričakujejo sprememb monetarne politike do konca leta.
Izziv ostaja inflacija v storitvenem sektorju, ki se je novembra povzpela na 3,5 odstotka. Predsednica Lagarde je dejala, da je vztrajanje višje storitvene inflacije “komaj presenetljivo” in da jo uravnotežuje padanje cen blaga. Kot opozarja Euronews, nekateri analitiki menijo, da bi lahko ponovni dvig storitvene inflacije odprl razpravo o morebitnem zviševanju obrestnih mer.
Za slovensko gospodarstvo, ki je močno izvozno usmerjeno, je stabilnost monetarne politike ECB dobra novica. Podjetja lahko načrtujejo investicije ob predvidljivih stroških financiranja, gospodinjstva pa ohranjajo dostop do posojil po stabilnih obrestnih merah.
