Oktober 2025 je pokazal zanimive premike v slovenskem prometu. Čeprav se po letih negotovosti življenje v prometu vrača v normalno dinamiko, statistični podatki nakazujejo, da se posamezne panoge prometnega sektorja razvijajo različno, nekatere z rastjo, druge s padcem.
Iz uradnih podatkov Statističnega urada (SURS) je jasno, da se mobilnost oseb in prevoz blaga še vedno spreminjata, odzivata na gospodarske tokove, navade ljudi in mednarodni promet.
Osebna vozila v porastu, več novih avtomobilov
Eden izmed najbolj opaznih trendov v oktobru je rast registracij cestnih motornih vozil. Skupno je bilo v tem mesecu v Sloveniji prvič registriranih skoraj 10.900 vozil, kar je 3 % več kot oktobra lani. Od tega jih je bilo več kot 8.200 osebnih avtomobilov, kar predstavlja 5‑odstotno rast, medtem ko je registracij novih osebnih avtomobilov kar 8 % več kot v oktobru preteklega leta.
Ta rast kaže na okrevanje povpraševanja po zasebnih vozilih, kar je lahko znak boljše potrošniške klime ali želje po bolj individualni mobilnosti. To se ujema z daljšimi trendi, kjer se posamezniki odločajo za zamenjavo starejših vozil ali nakup popolnoma novih modelov.
Povečanje se ne dogaja le na papirju registracij, saj je tudi prometa na cestah vse več. Še posebej veliko potniških vozil je bilo ujetih na dolenjski avtocesti, na odseku Šmarje–Sap, kjer jih je števec naštel 1,7 milijona, kar je 2 % več kot lani. Pri tovornih vozilih pa je stanje stabilno. Njihovo število na merjenem odseku Ravbarkomanda na primorski avtocesti je ostalo v primerjavi z lanskim oktobrom približno enako.
Na mejnih prehodih več prometa
Promet na cestnih mejnih prehodih je pomemben indikator gospodarskega in turističnega gibanja. Oktobra je skupno število potniških vozil, ki so prečkala meje, znašalo skoraj 6 milijonov, kar je 3 % več kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Tovornih vozil pa je bilo skoraj 1,6 milijona, kar pomeni 10‑odstotno rast glede na lani.
Takšna rast kaže, da se gospodarska aktivnost v regiji še vedno krepi. Več tovornih vozil pomeni več premikanja blaga čez naše meje, kar je pogosto povezano z izvoznimi in uvoznimi tokovi.
Letališče in pristanišče
Tako kot pri cestnem prometu se tudi v drugih prometnih segmentih kažejo različni trendi. Letalski promet na Letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani je oktobra zabeležil rast, saj je kar 150.600 potnikov potovalo prek brniškega letališča, kar je 18 % več kot v oktobru lani. To je jasen znak povečanega povpraševanja po mednarodnih potovanjih in večje mobilnosti prebivalcev. Čeprav je pretovor blaga na letališču nekoliko padel (za približno 2 %), je rast potnikov opazen znak okrevanja industrije.
Po drugi strani pa pomorski promet kaže nekoliko drugačno sliko. V slovenska pristanišča je priplulo ali iz njih odplulo 336 ladij, kar je 5 % več kot pred letom dni. Med temi jih je bilo 32 križark, kar je 7 % več kot lani. Kljub temu pa je skupno število potnikov na ladjah okoli 19.800, kar predstavlja 22‑odstotni upad glede na oktober preteklega leta. To kaže, da se ladijski potniški promet bolj boji globalnih trendov ali sezonskih nihanj. Kljub temu je pretovor blaga v koprskem pristanišču zrasel za okoli 5 %, kar kaže, da tovorni segment v tem pristanišču še vedno deluje kot pomembna točka logistike.
Kaj te številke pomenijo za vsakdan?
- Več osebnih avtomobilov na cestah pomeni več voznikov, več prometa v mestih in na avtocestah ter večji pritisk na infrastrukturo.
- Rast potnikov na letališču kaže, da Slovenci (in tuji obiskovalci) znova intenzivno potujejo, najverjetneje tudi zaradi okrepljenega turizma in poslovnih poti.
- Padec potnikov na ladjah bi lahko govoril o sezonskem nihanju ali manj zanimivih pomorskih poteh letos v primerjavi z lani.
- Več tovornih vozil na mejnih prehodih in rast pretovora blaga pa sta običajno dober znak gospodarske aktivnosti, ki korelira z zunanjo trgovino.
Preberite več:
Promet v Sloveniji je oktobra 2025 prikazal mešane signale, saj je rasel v segmentih mobilnosti ljudi in blaga, ter upadel tam, kjer na promet bolj vplivajo globalni ali sezonski trendi. Podatki nam kažejo, kako se prebivalci premikajo, kako gospodarstvo diha in katere točke infrastrukture zahtevajo dodatno pozornost.
2 Odgovora
18 % več potnikov na Brniku je odlična novica, a škoda, da je letališče še vedno omejeno s povezavami. Če bi imeli hitro železniško povezavo z Ljubljano, bi številke verjetno rasle še hitreje. Upam, da bodo s projektom tretje razvojne osi to končno rešili.
Sam delam v logistiki in opažam, da je tovornega prometa res vse več, posebej na primorski smeri proti Kopru. Dobro bi bilo, da bi več tovora preusmerili na železnico – ceste so preobremenjene, stroški vzdrževanja pa rastejo. Rast na Brniku me veseli, a dokler nimamo urejenega javnega prevoza do letališča, bomo še naprej odvisni od avtomobilov.