Jim Ratcliffe, ustanovitelj in predsednik kemijskega velikana Ineos, je od belgijske vlade zahteval odškodnino za škodo, ki jo je utrpel po tem, ko je flamsko sodišče julija 2023 razveljavilo okoljsko dovoljenje za Project ONE, etan kreker v antwerpskem pristanišču. Zamuda je stroške največje naložbe v evropski kemični industriji v zadnjih treh desetletjih dvignila s prvotnih 3,5 na več kot štiri milijarde evrov, kot poroča Financial Times.
Ratcliffe je v sredo na gradbišču gostil belgijskega premierja Barta De Weverja. Projekt je 70-odstotno dokončan, na njem dela 2500 ljudi, mehanski zaključek je predviden za konec leta, polni zagon pa za začetek 2027. De Wever, ki je gradbišče nazadnje obiskal ob položitvi temeljnega kamna decembra 2022, je napredek označil za izjemno prepričljiv. Isti dan je Ratcliffe nastopil na tretjem Antwerpenskem industrijskem vrhu pred predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nizozemskim premierjem Dickom Schoofom. Na vrhu je sodelovalo več kot 500 poslovnežev in visokih politikov.
Ratcliffova sporočila so bila ostra. Od prvega Antwerpenskega vrha februarja 2024 se je v Evropi zaprlo 101 industrijskih obratov, celino je zapustilo 25 milijonov ton kemične zmogljivosti, delo pa je izgubilo več kot 75 tisoč ljudi. Nadomestitev teh obratov bi stala okoli 70 milijard evrov. “Evropska kemična industrija je v procesu zapiranja. Brez nje ne moremo voditi bolnišnic, ne moremo nahraniti ljudi, ne moremo se braniti,” je dejal. Dodal je, da Evropa emisij ni zmanjšala, temveč jih je izvozila. Proizvodnja se je preselila v ZDA in na Kitajsko, kjer je ogljična intenzivnost mnogo višja, globalne emisije pa so posledično narasle za več kot 20 milijonov ton CO2. Razlog je po njegovih besedah jasen: cene energije v Evropi ostajajo štirikrat višje kot v Združenih državah.
Saga z dovoljenjem za Project ONE se vleče od leta 2022. Flamska vlada je junija tistega leta izdala okoljsko dovoljenje, a ga je julija 2023 flamsko sodišče za gradbena dovoljenja razveljavilo na tožbo nizozemskih provinc Severni Brabant in Zeeland. Sodišče je ugotovilo, da Ineos ni ustrezno ocenil vpliva dušikovih emisij na naravni rezervat Brabantse Wal, zaščiten z evropsko direktivo o habitatih. Vzporedno je 14 nevladnih organizacij pod vodstvom londonske ClientEarth vodilo lastno pravno bitko. Flamska vlada je januarja 2024 izdala novo dovoljenje, a je ClientEarth mesec pozneje vložila nov pravni ugovor z argumentom, da so dejanske emisije CO2 do petkrat višje od Ineosove ocene. Novembra 2025 je sodišče znova odločilo v korist tožnikov.
Ratcliffe je v preteklosti priznal, da ob današnjih tržnih razmerah projekta morda sploh ne bi nikoli odobril. Ineos, četrti največji kemijski koncern na svetu, ima skupni dolg okrog 18 milijard funtov, letno servisiranje pa stane 1,8 milijarde. Bonitetna agencija Fitch je septembra 2025 oceno znižala na BB- in navedla šibek trg in visoke kapitalske izdatke za Project ONE. Ineosove obveznice, ki so se oktobra 2025 trgovale nad 95 centov za dolar, so do konca leta zdrsnile na 70 do 80 centov. Ratcliffe je kljub temu na vrhu ponovil, da se čas za razprave iztekel. “Evropa lahko z ustreznimi odločitvami danes obnovi konkurenčno in odporno kemično industrijo. A samo z industrijo, ne brez nje,” je sklenil.
