Evropska centralna banka je decembra že sedmič zapored znižala depozitno obrestno mero, tokrat na dva odstotka. Cilj ukrepa je spodbuditi gospodarsko rast in olajšati financiranje za podjetja in posameznike, a v Sloveniji učinki niso enakomerni. Medtem ko se stanovanjski krediti počasi pocenjujejo, potrošniški krediti ostajajo pri visokih, fiksnih obrestnih merah.
V NLB, eni izmed največjih slovenskih bank, potrošniški krediti za nakup aparatov, potovanj ali zdravstvenih storitev še vedno znašajo približno šest in pol odstotka. Stanovanjski krediti pa sledijo trendu nižjih obresti in se postopoma znižujejo. Ta razkorak preseneča nekatere potrošnike, a razlogi za razliko niso presenetljivi.
Banke potrošniške kredite obravnavajo kot rizičnejše, saj niso zavarovani z nepremičnino. Stanovanjski krediti imajo nasprotno zavarovanje v obliki nepremičnine, kar bankam omogoča nižje stroške in manjše tveganje.
Kako znižanje ECB vpliva na slovenske kredite?
Znižanje depozitne obrestne mere pomeni, da banke za denar, ki ga hranijo pri ECB, plačujejo manj obresti. Teoretično bi moralo to sprostiti likvidnost, saj banke dobijo cenejši denar, ki ga lahko posodijo naprej. V praksi pa učinki niso enaki za vse vrste kreditov. Stanovanjski krediti se zaradi zavarovanja hitreje pocenijo, medtem ko potrošniški krediti ostajajo dražji, saj banke morajo pokriti višje tveganje neodplačil in večje stroške upravljanja.
Razlika med obema vrstama kreditov tako ni posledica nepripravljenosti bank, temveč narave kreditiranja. Stanovanjski kredit je relativno varen in dolgoročen, potrošniški kredit pa kratkoročen, nezavarovan in raznolik, kar pomeni, da je za banko bolj zapleten in drag za upravljanje.
Razlogi za višje obresti pri potrošniških kreditih
Potrošniški krediti pokrivajo različne potrebe, od nakupa gospodinjskih aparatov in pohištva do počitnic ali zdravstvenih storitev. Banke pri teh kreditih upoštevajo več dejavnikov: preverjanje kreditne sposobnosti, spremljanje odplačil, obvladovanje morebitnih zamud in dodatno administrativno delo. Vsak od teh elementov povečuje stroške posojila.
Pri stanovanjskih kreditih je situacija drugačna. Zavarovanje v obliki nepremičnine zmanjša tveganje banke in omogoča nižje obresti. Ker so stanovanjski krediti običajno daljši, se banka lahko zanesljivo prilagaja spremembam obrestnih mer na trgu in preusmerja morebitna tveganja, kar ni mogoče pri potrošniških kreditih.
Razkorak med obrestnimi merami tako ni napaka sistema, temveč naravna posledica različnih profilov kreditov in tveganj. Banke morajo najti ravnotežje med konkurenčnostjo in upravljanjem tveganj, kar pomeni, da se znižanje ECB še ne prenaša avtomatsko na potrošniške kredite.
Potrošniški krediti so za Slovence dragi
Za Slovence, ki se zadolžujejo za vsakodnevne potrebe, to pomeni, da potrošniški krediti ostajajo relativno dragi, medtem ko se stanovanjski krediti počasi pocenjujejo. Tisti, ki načrtujejo nakup aparata ali počitnice na obroke, bodo morali še vedno plačevati višje obresti. Po drugi strani pa je znižanje ECB pomembno za celotno gospodarstvo, saj banke dobijo cenejši denar za posojanje. Sčasoma se lahko ti učinki prenesejo tudi na potrošniške kredite, a to bo odvisno od ravnotežja med tveganji bank in konkurenco na trgu.
Nižji stroški financiranja in stabilnejše gospodarsko okolje so lahko tudi priložnost za tiste, ki razmišljajo o nakupu nepremičnine. Tudi če potrošniški krediti ostajajo visoki, se znižanje obresti ECB odraža pri dolgoročnih posojilih, kar pomeni, da se stanovanjski krediti znižujejo in dolgoročno postanejo dostopnejši.
Postopna znižanja obresti
Ekonomisti opozarjajo, da bodo učinki znižanja obresti ECB pri potrošniških kreditih bolj postopni. Banke še vedno upoštevajo tveganja neodplačil in višje stroške upravljanja teh kreditov. Za posameznike to pomeni, da je pri zadolževanju za vsakodnevne potrebe še vedno priporočljiva previdnost.
Stanovanjski krediti se bodo najverjetneje še naprej pocenili, kar je dobrodošlo za tiste, ki si želijo lastni dom. Razkorak med vrstami kreditov bo ostal, dokler se ne izboljša konkurenčnost na trgu potrošniških posojil ali dokler banke ne znižajo administrativnih in upravljavskih stroškov pri nezavarovanih kreditih.
Slovenski potrošniki tako danes živijo v času, ko lahko izkoristijo nižje stanovanjske obresti, pri potrošniških kreditih pa se morajo zavedati, da znižanje ECB še ne pomeni avtomatskega znižanja stroškov zadolževanja.
