Gospodarska klima se je novembra že peti mesec zapored izboljšala. Kazalnik gospodarske klime je v tem mesecu znašal −0,8 odstotne točke, kar je za 0,2 odstotne točke višje kot oktobra (−1,0 odstotne točke). V primerjavi z lanskim novembrom pa je bila vrednost višja za 2,5 odstotne točke, kažejo podatki državnega statističnega urada.
K rasti so prispevali predvsem višji kazalniki zaupanja med potrošniki (za 0,4 odstotne točke), v predelovalni dejavnosti (za 0,4), ter v gradbeništvu (za 0,2). Po drugi strani pa je kazalnik v storitvenih dejavnostih upadel za 0,7 odstotne točke, medtem ko dejavnost trgovine na drobno ni prispevala k spremembi.
Če pogledamo medletno rast, je k izboljšanju prispevalo zaupanje v predelovalni dejavnosti (za 1,6 odstotne točke), med potrošniki (1,3) in v gradbeništvu (0,2). Negativno pa sta vplivala kazalnika v trgovini na drobno (−0,4) in v storitvenih dejavnostih (−0,1).
V gradbeni dejavnosti se je kazalnik zaupanja okrepil kar za tri odstotne točke v primerjavi z oktobrom in za pet odstotnih točk medletno. Hkrati je bil ta kazalnik 21 odstotnih točk nad dolgoletnim povprečjem.
V trgovini na drobno pa je kazalnik padel za eno odstotno točko mesečno in za osem odstotnih točk medletno, čeprav je ostal na ravni dolgoletnega povprečja. V storitvenih dejavnostih pa je bil kazalnik zaupanja dve odstotni točki nižji kot mesec prej, medtem ko je medletno ostal nespremenjen, a še vedno za šest odstotnih točk nad dolgoletnim povprečjem. V predelovalnih dejavnostih pa je mesečno ostal enak, medletno pa se je zvišal za štiri odstotne točke, čeprav je še pet odstotnih točk pod dolgoletnim povprečjem.
Primerjalni pogled z EU in drugimi državami
Slovenija sicer beleži izboljšanje gospodarske klime, poglejmo pa, kako se ujema s sosednjimi državami in širšim evropskim področjem. Po podatkih evropskih institucij je gospodarska rast v evrskem območju in EU letos sicer pod pričakovanji, kar je deloma posledica upada aktivnosti v izvoznem sektorju in industriji.
Na primer, analiza napovedi za polovico letošnjega leta Urada za makroekonomske analize in raziskave (UMAR) navaja, da bo rast BDP v Sloveniji sicer znašala okoli 2 % letno, vendar bo to manj od nekaterih članic EU, ki sicer beležijo več dinamike, zlasti na vzhodu.
V primerjavi z ZDA, kjer je zaupanje potrošnikov in industrije že nekaj mesecev volatilno, beleži EU generalno počasnejšo obnovo. Čeprav za ZDA nimamo enake vrste kazalnika gospodarske klime kot za Slovenijo, pa so podatki za industrijo in potrošnjo v ZDA pokazali upad ali stagnacijo, kar daje slovenskim izboljšavam dodatno težo. Sosednji Hrvaška in Avstrija pa poročata o nekoliko manjših izboljšavah v zaupanju, vendar pogosto tudi o višjih izzivih v storitvenem sektorju kot v Sloveniji.
Dober znak za gospodarstvo
Rahla rast gospodarskega razpoloženja je še posebej pomembna za podjetja in vlagatelje, ki iščejo stabilno okolje. Gradbeništvo in predelovalna dejavnost pa sta segmenta, ki največ prispevata k rasti zaupanja. Slabši kazalniki v storitvenih dejavnostih pa opozarjajo na dejstvo, da ni vse enakomerno.
Čeprav je stanje boljše kot lani, je vrednost kazalnika gospodarske klime še vedno pod ničlo (−0,8), kar pomeni, da obstaja določena previdnost med gospodarstveniki. Še pomembneje: v trgovini na drobno in storitvenem sektorju so zaznani padec zaupanja, kar lahko pomeni, da potrošnja in storitve ne sledijo optimizmu industrije.
Primerjava z EU kaže, da je rast Slovenije še vedno zmerna, izvozno usmerjene industrije pa občutijo splošno upočasnitev v evrskem območju. To pomeni, da je za ohranitev trenda optimizma potrebno, da se izboljšajo tudi storitve, potrošnja in dostop do financiranja.
Preberite več:
Vlagatelji in menedžerji morajo upoštevati dejstvo, da notranji potrošniški segmenti še niso v polnem zamahu. Prav tako morajo biti pozorni na mednarodne trende – če bo evrsko območje doživelo dodatne težave (npr. zaradi globalne nestabilnosti), lahko tudi slovenski optimizem hitro oslabi.
