Razprodaja programske opreme v enem tednu požrla tisoč milijard dolarjev

Ponedeljek na Wall Streetu je pokazal, kako hitro se tehnološki sektor cepi na dva nepovezana svetova. Vlagatelji so masovno kupovali delnice podjetij, ki gradijo infrastrukturo za umetno inteligenco, in obenem bežali od programske opreme, ki bi jo ta ista tehnologija lahko izpodrinila. S&P 500 je dan končal pri 6.964 točkah, 0,47 odstotka višje, Dow Jones pri 50.135 točkah, komaj nad ničlo, le tri dni po tem, ko je prvič presegel mejo 50.000. Nasdaq Composite je pridobil 0,9 odstotka in se dvignil na 23.238 točk.

Ton so narekovali proizvajalci čipov. Nvidia je pridobila 3,3 odstotka in se trgovala med 182 in 198 dolarji, Broadcom in AMD sta sledila s primerljivo rastjo okoli treh odstotkov. Najbolj pa je presenetil Oracle, ki mu je delnica poskočila kar za osem odstotkov. Palantir Technologies je dodal 5,2 odstotka in sklenil dan pri 142,91 dolarja.

Programska podjetja so medtem znova tonila. Intuit in Salesforce sta izgubila več kot dva odstotka. Razprodaja, ki jo je prejšnji teden sprožil Anthropic z naprednimi orodji za avtomatizacijo, se ne umirja. Po izračunih Bloomberga je vrednost programskih delnic v sedmih dneh skopnela za približno tisoč milijard dolarjev. Sklad WisdomTree Cloud Computing je od začetka leta izgubil že 20 odstotkov, posamezna imena pa so na tem še precej slabše: HubSpot je padel za 39 odstotkov, Figma za 40, Atlassian za 35.

“Drastičen pogled je, da bo programska oprema postala naslednji tiskani mediji ali veleblagovnice,” je za Bloomberg povedal Anurag Rana iz Bloomberg Intelligence. Razpoloženje v sektorju je po njegovi oceni “najslabše kadarkoli”. Jensen Huang, prvi mož Nvidie, pa je na dogodku pretekli teden to označil za “najbolj nelogično stvar na svetu” in dodal, da bo umetna inteligenca obstoječo programsko opremo nadgradila, ne pa izpodrinila. Rene Haas, izvršni direktor Arm Holdings, je nedavne tržne strahove za Financial Times opisal kot “mikro histerijo”.

Analitiki pri Bank of America so razprodajo primerjali z odzivom trga na kitajski DeepSeek januarja 2025. Ekipa analitika Viveka Arye je v analizi opozorila, da se trg ujame v logično protislovje: investicije v umetno inteligenco ne morejo obenem usihati zaradi šibkega donosa in biti tako učinkovite, da izpodrinejo celotne poslovne modele. “Če je umetna inteligenca dovolj močna, da zamaje uveljavljene panoge, potem infrastrukturna poraba zanjo ne more propasti,” so zapisali, kot povzema Fortune.

Torsten Slok, glavni ekonomist pri Apollo Global Management, je za Fortune opozoril, da je infrastruktura za umetno inteligenco že financirana. “Mnoge finančne zaveze za podatkovne centre so že odobrene za leto 2026,” je pojasnil. Prava gospodarska zgodba po njegovi oceni ni razprodaja programske opreme, temveč reindustrializacija Združenih držav, kjer oživljajo gradbeništvo, obramba in proizvodnja.

Objava newyorške centralne banke, da so se inflacijska pričakovanja potrošnikov znižala na šestmesečno dno, je okrepila upanje na nadaljnje znižanje obrestnih mer. Vlagatelji sicer ostajajo previdni pred pomembnimi makroekonomskimi podatki pozneje ta teden, vključno s poročilom o zaposlovanju in indeksom cen. Federal Reserve je konec januarja obrestno mero pustil nespremenjeno v razponu 3,50 do 3,75 odstotka. Guvernerja Miran in Waller sta glasovala za znižanje, kar po poročanju CNBC kaže na razdeljeno centralno banko.

Eli Lilly je medtem s prevzemom biotehnološkega podjetja Orna Therapeutics za 2,4 milijarde dolarjev v gotovini pridobil 3,5 odstotka. Amazon je izgubil 2,6 odstotka, Merck in Amgen pa sta upadla za podoben delež.

V Evropi so ponedeljkovi rekordi nadaljevali dobro leto za celinski trg. Panevropski STOXX 600 je pridobil 0,6 odstotka in dosegel novih 621 točk, STOXX 50 pa je skočil za odstotek na 6.058 točk. Pariški CAC 40 je pridobil pol odstotka in sklenil dan pri 8.318 točkah, pri čemer je STMicroelectronics poskočil za več kot devet odstotkov, Thales pa za štiri. Frankfurtski DAX je zaključil le rahlo v zelenem.

Evropski dan pa je zaznamovala UniCredit. Italijanska banka je pod vodstvom Andree Orcela objavila rekordne rezultate za leto 2025: čisti dobiček 10,6 milijarde evrov, 14 odstotkov več kot leto prej, donosnost na opredmeteni kapital pa 19,2 odstotka. Orcel je napovedal novo strateško obdobje “UniCredit Unlimited” in ob tem zatrdil, da banka vstopa v leto 2026 z “izjemnim zagonom”. Delničarjem namerava razdeliti 9,5 milijarde evrov, od tega 4,75 milijarde v dividendah. Delnica je poskočila za 6,4 odstotka na najvišjo raven od konca leta 2009. Analitiki JPMorgana so po poročanju Reutersa izpostavili predvsem ambiciozen cilj 13 milijard evrov dobička do leta 2028.

Bančni sektor je bil na splošno med ponedeljkovimi zmagovalci, indeks STOXX 600 Banks pa se je približal najvišjim ravnem od leta 2008. Tehnološke delnice so v Evropi okrevale po razprodaji iz prejšnjega tedna. SAP in Adyen sta pridobila med 2,5 in petimi odstotki, kot poroča Trading Economics. NatWest pa je izgubil skoraj štiri odstotke, potem ko je Reuters poročal, da je britanska banka tik pred prevzemom premoženjske družbe Evelyn Partners za 2,5 milijarde funtov.

Trg se preoblikuje pred očmi. Oznaka “tehnologija” ni več dovolj, da bi delnico potegnila navzgor. Razlika med podjetji, ki postavljajo fizične temelje za umetno inteligenco, in tistimi, ki se bojijo, da jih bo ta ista inteligenca nadomestila, je v enem tednu dosegla tisoč milijard dolarjev. In ta razlika se bo najverjetneje samo še poglabljala.