Razvojna posojila za podjetja: SID banka odpira skoraj 280 milijonov evrov

Slovenska podjetja in občine bodo v prihodnjih letih lahko dostopali do skoraj 280 milijonov evrov razvojnih finančnih virov, ki jih bo v okviru evropske kohezijske politike upravljala SID banka. Gre za finančne instrumente programskega obdobja 2021-2027, s katerimi država želi izboljšati dostop do financiranja za projekte, ki prispevajo k inovacijam, energetski učinkovitosti, krožnemu gospodarstvu in trajnostnemu razvoju mest.

Osnovni vir sredstev predstavlja približno 190 milijonov evrov iz evropske kohezijske politike, ki jih je za ta namen zagotovilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Z vključevanjem finančnih posrednikov in dodatnih virov financiranja naj bi se skupni obseg razvojnih sredstev do leta 2029 povečal na skoraj 280 milijonov evrov. Namen programa je predvsem zapolniti vrzeli na finančnem trgu, kjer komercialne banke pogosto niso pripravljene financirati projektov z večjim tveganjem ali z daljšo dobo vračila.

Pet ključnih razvojnih področij

Prvo področje so raziskave, razvoj in inovacije, kjer država želi spodbuditi razvoj novih tehnologij, produktov in poslovnih modelov. Drugo področje je konkurenčnost malih in srednjih podjetij, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva in pogosto težje dostopajo do dolgoročnih finančnih virov. Tretje področje je energetska učinkovitost, zlasti projekti energetskih prenov podjetij in javnih stavb, ki zmanjšujejo porabo energije in stroške poslovanja.

Pomembno mesto ima tudi prehod v krožno gospodarstvo, kjer so v ospredju projekti ponovne uporabe surovin, zmanjševanja odpadkov in učinkovite rabe virov. Peto področje pa je trajnostni urbani razvoj, ki vključuje projekte občin na področju infrastrukture, mobilnosti in prenove mestnih območij.

V okviru programa bodo podjetjem in občinam postopno na voljo različni finančni produkti. Med prvimi so garancije s subvencijo obrestne mere, ki bodo podjetjem olajšale dostop do bančnih posojil, ter posojila za energetske prenove z možnostjo delnega odpisa glavnice. Predvidena so tudi posojila za projekte krožnega gospodarstva in financiranje urbanega razvoja v občinah. V kasnejši fazi, predvidoma do leta 2027, naj bi bila na voljo tudi posebna posojila za raziskave, razvoj in inovacije, ki bodo namenjena predvsem podjetjem z razvojno usmerjenimi projekti.

Pomembna značilnost je t.i. revolving učinek

Za razliko od klasičnih nepovratnih subvencij se sredstva po vračilu posojil ponovno uporabijo za financiranje novih projektov. To pomeni, da lahko isti javni denar podpira več generacij investicij in tako dolgoročno povečuje razvojni potencial gospodarstva. Poleg tega javna sredstva pogosto pritegnejo dodatni zasebni kapital, saj banke in drugi finančni posredniki sodelujejo pri financiranju projektov. Tako lahko vsak evro javnih sredstev sproži več evrov novih investicij.

Pri izvajanju programa bo SID banka sodelovala tudi z drugimi javnimi finančnimi institucijami. Med prvimi finančnimi posredniki bosta Eko sklad in Slovenski podjetniški sklad, ki bosta sodelovala pri razdeljevanju sredstev podjetjem in občinam. Takšen model omogoča širšo dostopnost financiranja in bolj ciljno usmerjeno podporo projektom na različnih področjih razvoja.

Finančni instrumenti postajajo vse pomembnejši del evropske kohezijske politike. Evropska unija namreč v zadnjih letih vse več sredstev usmerja v vračljive oblike financiranja namesto klasičnih subvencij. Tak pristop naj bi izboljšal učinkovitost porabe javnih sredstev, povečal finančno disciplino projektov in spodbudil večjo vključenost zasebnega kapitala. Za Slovenijo to pomeni tudi priložnost, da z relativno omejenimi javnimi sredstvi spodbuja večji obseg investicij v inovacije, energetski prehod in razvoj mest.