Realna slika slovenskega kmetijstva: višji prihodki, a tudi višji stroški

Slovensko kmetijstvo je v letu 2025 ustvarilo več prihodkov, hkrati pa so se povečali tudi stroški. Na prvi pogled gre za solidno leto, saj je skupna vrednost kmetijske proizvodnje zrasla, prav tako dohodek. Ko pa pogledamo podrobneje, slika ni tako enostavna. Rast temelji predvsem na živinoreji, medtem ko rastlinska pridelava zaostaja, stroški pa ostajajo pod pritiskom.

Cene inputov so se, po podatkih državnega statističnega urada, januarja letos na mesečni ravni sicer rahlo zvišale, za 0,2 odstotka, vendar so bile v primerjavi z lanskim januarjem malenkost nižje. Najbolj so izstopala semena in sadike, ki so se podražila za več kot tri odstotke, nekoliko so se zvišale tudi cene veterinarskih storitev in gnojil. Po drugi strani so bile cene energije in maziv občutno nižje kot pred letom dni, kar je deloma ublažilo pritisk na stroške.

Razlika med tekočimi stroški in investicijami ostaja očitna. Medtem ko so se tekoči stroški nekoliko znižali, so se investicije podražile, predvsem oprema. To pomeni, da je vsak resnejši razvojni korak za kmete danes dražji kot pred letom dni.

Pregled gibanja cen inputov pokaže precej raznoliko sliko:

Na drugi strani prihodkov se je leto 2025 zaključilo z rastjo. Skupna vrednost kmetijske proizvodnje je dosegla približno 1,7 milijarde evrov, kar je okoli 4 odstotke več kot leto prej. Ta rast pa ni bila enakomerno porazdeljena.

Rastlinska pridelava je padla za približno 4 odstotke, predvsem zaradi manjšega pridelka. Najbolj so upadle vrednosti pri krompirju, sadju in zelenjavi, medtem ko je vino izstopalo z močno rastjo, predvsem zaradi boljšega pridelka in višjih cen.

Popolnoma drugačno sliko daje živinoreja, kjer so prihodki zrasli za približno 14 odstotkov. Razlog ni samo večja proizvodnja, ampak predvsem višje cene. Največjo rast so beležili govedo, perutnina in mleko, kjer se je vrednost prireje povečala zaradi kombinacije višjih cen in večjih količin.

Struktura rasti kmetijstva je zato precej jasna:

Ob tem so se povečali tudi stroški. Vmesna potrošnja, torej vsi stroški za proizvodnjo, se je povečala za približno 2 odstotka. Najbolj so se podražili gnojila, zaščitna sredstva in semena, medtem ko so stroški energije nekoliko padli.

Kljub temu je kmetijstvo leto zaključilo z višjim dohodkom. Faktorski dohodek se je povečal za več kot 8 odstotkov, dohodek na zaposlenega pa še nekoliko bolj, za okoli 12 odstotkov. Del tega izhaja tudi iz dejstva, da se število zaposlenih v kmetijstvu še naprej zmanjšuje.

Če pogledamo celoto, leto 2025 ni bilo slabo. Prihodki so zrasli, dohodki prav tako. A rast ni enakomerna in ni nujno stabilna. Velik del temelji na cenah, ne toliko na večji proizvodnji, hkrati pa se razlike med posameznimi deli kmetijstva povečujejo. Kmetijstvo tako ostaja v precej občutljivem položaju. Stroški se ne umirjajo povsem, investicije postajajo dražje, prihodki pa so vse bolj odvisni od tržnih gibanj. Rezultat na koncu leta je lahko soliden, pot do njega pa vse bolj negotova.