Regres 2026: koliko vam pripada, do kdaj mora biti izplačan in kaj, če zamujajo

Izplačilo letnega regresa ostaja ena najpomembnejših obveznosti delodajalcev, hkrati pa tudi ena najpogostejših tem zaposlenih v tem delu leta. Kljub temu, da zakon določa jasna pravila, v praksi vsako leto prihaja do nejasnosti, predvsem glede višine, rokov in obdavčitve. Za leto 2026 je jasno, da minimalni regres ne sme biti nižji od minimalne plače, ki trenutno znaša 1.434,11 evra bruto.

Vsak zaposleni, ki ima pravico do letnega dopusta, ima tudi pravico do regresa. Regres ni nagrada ali stimulacija, temveč zakonsko določena obveznost delodajalca. Če je delavec zaposlen celo leto, mu pripada celoten regres. V primeru krajšega obdobja zaposlitve pa se znesek izplača sorazmerno.

Rok je jasen, izjeme so redke

Regres mora biti izplačan najpozneje do 1. julija. Zakon sicer dopušča izjemo, če ima delodajalec resne likvidnostne težave, vendar mora biti tak odlog jasno utemeljen in praviloma določen v kolektivni pogodbi. V praksi to pomeni, da zamude brez konkretne podlage predstavljajo kršitev zakonodaje.

Regres je davčno ugoden prejemek, kar je tudi razlog, da ga podjetja pogosto izplačujejo v višjih zneskih. Do višine povprečne bruto plače v Sloveniji regres ni obremenjen z dohodnino in prispevki. Vse, kar presega ta znesek, pa se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja.

To odpira precejšnje razlike med podjetji. Nekatera izplačujejo minimalni regres, druga pa bistveno višje zneske, ki lahko dosežejo več tisoč evrov.

Podatki zaposlenih (ki jih prenašajo mediji) kažejo, da bodo tudi letos razlike med podjetji izrazite. Medtem ko večina zaposlenih prejme regres blizu zakonskega minimuma, posamezna podjetja izplačujejo bistveno višje zneske, pogosto kot del širše kadrovske strategije. Regres tako postaja tudi orodje za privabljanje in zadrževanje kadra, zlasti v panogah, kjer je konkurenca za zaposlene največja.

Kaj lahko storite, če regres ni izplačan?

Če delodajalec regresa ne izplača do zakonskega roka, ima zaposleni več možnosti. Najprej je smiselno opozoriti delodajalca, v primeru neodziva pa se lahko obrne na Inšpektorat za delo ali zahteva izplačilo prek sodišča. Ker gre za zakonsko pravico, so možnosti za uspešno uveljavljanje relativno visoke.

Čeprav je regres obravnavan kot enkratno izplačilo, ima tudi širši vpliv, saj gre za pomemben del letnega dohodka zaposlenih in hkrati indikator finančne moči podjetij.

Višina regresa vse bolj odraža tudi razlike v produktivnosti in dobičkonosnosti med panogami. Podjetja z višjo dodano vrednostjo si lahko privoščijo bistveno višja izplačila, kar dodatno povečuje razlike na trgu dela.