Čeprav se je gospodarska rast evroobmočja zaradi trgovinske vojne in obsedenosti ameriške vlade Donalda Trumpa s carinami že upočasnila, bi lahko nenadno povečanje javne porabe za obrambo predstavljalo protiukrep, ki bi spodbudil rast, je v torek dejal guverner finske centralne banke in član sveta Evropske centralne banke (ECB) Olli Rehn.
Gospodarstvo evrskega območja v zadnjih dveh letih v glavnem stagnira, zato so se že pred in po Trumpovem prihodu na oblast januarja pojavili številni pokazatelji, da strah pred trgovinsko vojno z ZDA že zavira korporativne naložbe in potrošnike dela precej previdnejše. Trumpovo zmanjšanje podpore Ukrajini je prav tako dodatno breme za Evropsko unijo, ki se je zavezala financirati velik del ukrajinskih stroškov v vojni in obrambi pred rusko invazijo.
“Čeprav trenutne varnostne razmere v Evropi ne prinašajo veliko pozitivnega, bo pričakovano povečanje izdatkov in naložb v obrambo verjetno spodbudilo rast BDP na srednji rok,” je povedal Rehn na torkovem spletnem seminarju investicijske platforme MNI.
Ta novi spodbujevalni učinek bi bil zelo dobrodošel, saj so bile napovedi rasti evropskega gospodarstva že pred trgovinskimi spopadi Donalda Trumpa relativno skromne. Ob marčevskem znižanju obrestnih mer Evropske centralne banke je Rehn predstavil projekcije, po katerih bi lahko ameriške carine v najslabšem možnem scenariju povzročile 0,5-odstotni padec svetovnega BDP v letu 2025 in še dodatnega 0,5 odstotka v letu 2026.
“Carine ZDA in povečana negotovost že negativno vplivajo na gospodarske obete evrskega območja, tako kratkoročno kot srednjeročno,” je dodal Rehn. Čeprav Evropska centralna banka sama ne more rešiti vprašanja konkurenčnosti Evrope, je poudaril, da je šest znižanj obrestnih mer v zadnjih devetih mesecih vendarle ustvarilo nekaj “manevrskega prostora” za potrošnike in podjetja.
Rehn v torek ni želel dajati obljub glede nadaljnjih znižanj, saj so gospodarski obeti negotovi in mora ECB ohraniti vse možnosti odprte.
Kljub temu je povedal, da se inflacija v evroobmočju stabilizira na ciljni ravni ECB, in da se gibanja razvijajo v skladu s pričakovanji. Po projekcijah z začetka tega meseca ECB pričakuje inflacijo okoli 2,3 odstotka letos, preden naj bi se leta 2026 znižala na 1,9 odstotka. “Inflacija v evroobmočju se stabilizira proti ciljni ravni dveh odstotkov,” je dejal Rehn.
Evropa ima vseeno razlog za optimizem. Nestabilnost, ki jo je prinesla Trumpova vlada, je pretresla tudi ameriške finančne trge, kar je v zadnjih tednih povzročilo rekordni umik investicij z ameriških borz, znatni delež teh sredstev pa je končal v Evropi. Po anketi Bank of America Global Research, ki meri razpoloženje borznih posrednikov in njihovih strank in je bila objavljena v torek, so naročila za nakup evropskih delnic dosegla najvišjo raven v zadnjih štirih letih.
Poleg tega je nova nemška koalicijska vlada konservativcev in socialdemokratov pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza napovedala ambiciozen investicijski načrt v infrastrukturo in obrambo v vrednosti 500 milijard evrov. Vlada se je hkrati odločila omiliti pravila t. i. fiskalne “omejitve dolga”, ki je zadnjih 15 let omejevala javno porabo vseh nemških vlad.
Preberite več:
Že sama napoved takšnega paketa je bistveno izboljšala pričakovanja analitikov in vlagateljev ter vzbudila upanje, da bi Nemčija – največje gospodarstvo evroobmočja – končno lahko dosegla rast po tem, ko je dve leti zapored beležila rahel upad BDP.
“Že vsaj desetletje imamo lažen občutek varnosti. Današnja odločitev o pripravljenosti na obrambo … dejansko predstavlja prvi korak k novi evropski obrambni skupnosti, ki bo vključevala tudi države, ki niso članice Evropske unije,” je v torek v nagovoru poslancem bundestaga dejal Merz.
Po raziskavi nemškega inštituta ZEW se je optimizem nemških vlagateljev zaradi vseh teh napovedi povečal s +26,0 točk februarja na +51,6 točke marca. Anketa, ki vključuje okoli 350 analitikov iz nemških finančnih institucij, meri razpoloženje na lestvici od -100 do +100.
Največji skok je mogoče pripisati Merzovim napovedim, za katere mnogi menijo, da bi lahko koristile ne le proizvajalcem jekla in aluminija – za katere je Trump že uvedel ameriške carine – ampak tudi prispevale k 1,5- do 2-odstotni rasti nemškega gospodarstva v letu 2025.
