Ameriški delniški trgi so prvi polni trgovalni teden leta 2026 zaključili z novimi rekordnimi vrednostmi. S&P 500 je v petek pridobil 0,65 odstotka na 6.966 točk, Dow Jones 0,48 odstotka na 49.504 točk, Nasdaq pa 0,81 odstotka na 23.671 točk.
Vzdušje na Wall Streetu je narekoval decembrski podatek o zaposlovanju. Ameriško gospodarstvo je v zadnjem mesecu leta 2025 ustvarilo 50.000 novih delovnih mest, precej manj od pričakovanih 73.000. A brezposelnost je padla na 4,4 odstotka, kar je investitorje pomirilo. Trg dela se ohlaja, a se ne sesuva.
Seema Shah iz Principal Asset Management je za CNN ocenila, da je možnost januarskega znižanja obrestnih mer praktično izginila. Trgovci zdaj z 97-odstotno verjetnostjo stavijo, da bo Fed obrestne mere pustil pri miru.
| GLOBALNI DELNIŠKI INDEKSI | |||
|---|---|---|---|
| Indeks | Vrednost | Dnevno | Tedensko |
| S&P 500 | 6.966,28 | +0,65 % | +1,6 % |
| Dow Jones | 49.504,07 | +0,48 % | +2,3 % |
| Nasdaq Composite | 23.671,35 | +0,81 % | +1,9 % |
| Stoxx 600 | 609,50 | +0,95 % | +2,23 % |
| DAX | 25.241,07 | +0,50 % | +2,86 % |
| CAC 40 | 8.350,53 | +0,70 % | +1,89 % |
| FTSE 100 | 10.132,12 | +1,27 % | +1,82 % |
| *ob zaprtju trgovanja 9. januarja 2026 | Vir: Reuters | ||
Heather Long iz Navy Federal Credit Union je bila bolj kritična. Leto 2025 je po njenih besedah prineslo najslabšo rast zaposlovanja od leta 2003, če izvzamemo recesije. Zapisala je, da so Združene države doživele nekakšno zaposlovalno recesijo, saj gospodarstvo raste, delovna mesta pa ne sledijo.
Na tedenski ravni je Dow Jones s 2,3-odstotnim napredkom zabeležil najboljši rezultat od novembra. S&P 500 je pridobil 1,6 odstotka, Nasdaq 1,9 odstotka.
Med posameznimi delnicami je izstopal Intel, ki je poskočil za 10,8 odstotka. Predsednik Donald Trump je dan prej na Truth Social pohvalil izvršnega direktorja Lip-Bu Tana po njunem srečanju v Beli hiši. Intel je na sejmu CES v Las Vegasu predstavil nove procesorje Panther Lake. To so prvi čipi pod dvema nanometroma, ki so bili v celoti zasnovani in izdelani v Ameriki. Trump je to označil za zmago ameriških delavcev.
Polprevodniški sektor je sicer celotno sejo vodil rast. Indeks Philadelphia Semiconductor je dosegel nov rekord, Lam Research je napredoval za 8,7 odstotka, Broadcom za 3,8 odstotka.
Hipotekarni posojilodajalci so prav tako blesteli. Trump je napovedal, da bo zveznim institucijam Freddie Mac in Fannie Mae naročil odkup hipotekarnih obveznic za 200 milijard dolarjev z namenom znižanja obrestnih mer za stanovanjske kredite. Rocket Companies je pridobil 9,6 odstotka, Opendoor 13,1 odstotka, LoanDepot 19,3 odstotka.
General Motors je šel v nasprotno smer in izgubil dva odstotka po napovedi, da bo odpisal šest milijard dolarjev naložb v električna vozila.
Trgi so ves dan čakali tudi na odločitev vrhovnega sodišča o zakonitosti Trumpovih carin, a sodniki sodbe niso razglasili. Naslednja priložnost je sreda. Analitiki pri Rabobank menijo, da bi razveljavitev carin spodbudila rast delnic, odločitev v prid predsedniku pa bi lahko prinesla nov val negotovosti.
V Evropi je osrednjo pozornost pritegnila napoved, da sta Rio Tinto in Glencore obnovila pogovore o združitvi. Nastalo bi največje rudarsko podjetje na svetu s skupno tržno vrednostjo prek 200 milijard dolarjev. Rio Tinto ima čas do 5. februarja, da objavi uradno ponudbo ali odstopi.
Trgi so reagirali razdvojeno. Delnice Glencorja so poskočile za skoraj deset odstotkov, Rio Tinto pa je izgubil 2,7 odstotka. Investitorji očitno dvomijo, da je prevzem smiselna poteza za prevzemnika.
Hugh Dive iz Atlas Funds Management, ki je delničar Rio Tinta, je za Reuters dejal, da borza pove vse. Investitorji niso navdušeni. Dodal je, da mu je sicer všeč zamisel o širitvi v baker, a da imajo velike rudarske združitve slabo zgodovino.
Derren Nathan iz Hargreaves Lansdowna je nasprotno ocenil, da konsolidacija v sektorju naravnih virov ne kaže znakov upočasnitve. Združeno podjetje bi po njegovih besedah postalo vodilno na svetu v železovi rudi, bakru, kobaltu in litiju.
Cene bakra so ta teden presegle 13.000 dolarjev na tono, kar poganja tekmo za prevzeme.
Vseevropski Stoxx 600 je v petek pridobil skoraj odstotek in dosegel nov rekord. Na tedenski ravni je napredoval za 2,23 odstotka. Nemški DAX je s 2,86 odstotka vodil glavne evropske indekse, sledila sta mu francoski CAC 40 z 1,89 odstotka in britanski FTSE 100 z 1,82 odstotka.
| DOBITNIKI IN GUBITNIKI | ||
|---|---|---|
| Delnica | Sprememba | Razlog |
| LoanDepot | +19,3 % | Trumpova napoved odkupa hipotekarnih obveznic |
| Vistra | +14,0 % | Pogodba z Meta za jedrsko energijo |
| Opendoor | +13,1 % | Trumpova napoved odkupa hipotekarnih obveznic |
| Oklo | +13,0 % | Pogodba z Meta za jedrsko energijo |
| Intel | +10,8 % | Trumpova pohvala, čipi Panther Lake |
| Glencore | +9,6 % | Napoved združitve z Rio Tinto |
| Rocket Companies | +9,6 % | Trumpova napoved odkupa hipotekarnih obveznic |
| Lam Research | +8,7 % | Rast polprevodniškega sektorja |
| Rio Tinto | -2,7 % | Skepticizem glede združitve z Glencore |
| General Motors | -2,0 % | Odpis 6 milijard USD naložb v EV |
| *ob zaprtju trgovanja 9. januarja 2026 | Vir: Reuters | |
Zlato se je v petek trgovalo nad 4.500 dolarji za unčo, srebro je na tedenski ravni poskočilo za 12 odstotkov. Obe plemeniti kovini sta leto 2025 zaključili z najboljšo donosnostjo od leta 1979.
Rolls-Royce je peti trgovalni dan zaporedoma dosegel rekordno vrednost. Obrambne delnice so napredovale po Trumpovi napovedi, da želi ameriški vojaški proračun v letu 2027 dvigniti na 1,5 bilijona dolarjev, kar je 50 odstotkov več od sedanjega.
Evropske naftne delnice so po tedenskih padcih v petek okrevale. BP je pridobil 2,4 odstotka, Shell tri odstotke, TotalEnergies 3,3 odstotka. Trgi so se prilagodili novicam o ameriških načrtih za obnovo venezuelske naftne industrije, potem ko je Trump isti dan gostil vodilne naftne družbe in napovedal sto milijard dolarjev naložb.
Meta je napovedala večletne pogodbe z jedrskimi podjetji Vistra, Oklo in TerraPower za napajanje podatkovnih središč. Delnice Vistre so poskočile za 14 odstotkov, Okla za 13 odstotkov.
Analitiki pri Goldman Sachs so ocenili, da bo nemški fiskalni stimulus ostal ključen za rast evroobmočja. Napovedni trgi z 98-odstotno verjetnostjo pričakujejo, da bo Evropska centralna banka februarja znižala obrestne mere za četrt odstotne točke.
Bill Adams iz Comerica Bank je decembrsko poročilo o zaposlovanju ocenil kot mešano. Lani so po njegovih besedah na trg dela negativno vplivale carine, krčenje javne uprave, težave v stanovanjskem sektorju in uvajanje umetne inteligence.
Angelo Kourkafas iz Edward Jones meni, da poročilo ni dovolj šibko, da bi Fed prepričalo v januarski rez, a tudi ne dovolj močno, da bi centralno banko odvrnilo od nadaljnjega sproščanja. Počasno in postopno zniževanje obrestnih mer ostaja osnovni scenarij za leto 2026.













