Slovenija je v letu 2023 namenila rekordna sredstva za okoljske subvencije in podobne transferje, predvsem za podporo energiji iz obnovljivih virov. Podatki, ki jih je prvič objavil Statistični urad (SURS), kažejo, da so izdatki državnega sektorja za okoljske namene dosegli 261,2 milijona evrov, kar predstavlja 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Rast izdatkov je bila občutna: glede na leto 2022 so se povečali kar za 41,8 odstotka. Medtem ko so subvencije same narasle za 48 odstotkov, na 168,3 milijona evrov, so kapitalski transferji znašali 84,7 milijona evrov, kar je za tretjino več kot leto prej, druge tekoče transferje pa 8,1 milijona evrov, kar je 18,1-odstotna rast.
Prevladuje energija iz obnovljivih virov
Največja skupina subvencij, skoraj dve tretjini vseh sredstev, je bila namenjena podpori energiji iz obnovljivih virov, 63,7 odstotka oziroma 107,3 milijona evrov. Sledili so varstvo zraka in klime (17,8 odstotka oz. 30 milijonov evrov) ter varstvo in izboljšava tal, podtalnice in površinskih voda (10,2 odstotka oz. 17,2 milijona evrov).
To potrjuje, da Slovenija strategijo prehoda na obnovljive vire jemlje resno, še posebej v luči evropskih podnebnih ciljev. Sredstva za obnovljive vire zajemajo tako sončno, vetrno in hidroenergijo kot tudi podporo za učinkovitejšo rabo energije v industriji in javnem sektorju.
Kapitalski transferji: zaščita tal in voda
Ko govorimo o kapitalskih transferjih, se izdatki razdelijo nekoliko drugače. Več kot tretjina (37,3 odstotka oz. 31,6 milijona evrov) je bila namenjena varstvu in izboljšavi tal, podtalnice in površinskih voda, 33 odstotkov (27,9 milijona evrov) varstvu zraka in klime, preostalih 25,2 odstotka (21,4 milijona evrov) pa energiji iz obnovljivih virov.
Kapitalski transferji so predvsem vlaganja v infrastrukturo, kot so čistilne naprave, obnove vodovodnih sistemov, energetska učinkovitost stavb in investicije v sončne elektrarne ter druge obnovljive vire. Gre za dolgoročne projekte, ki vplivajo na trajnostni razvoj države in kakovost življenja prebivalcev.
Druge tekoče transferje vodi varstvo odpadne vode
Med drugimi tekočimi transferji pa je bila največja skupina namenjena varstvu odpadne vode, skoraj 68,1 odstotka oz. 5,5 milijona evrov. Preostanek je bil razporejen na druge okoljske namene (6,9 odstotka oz. 0,56 milijona evrov) in ravnanje z odpadki (6,8 odstotka oz. 0,55 milijona evrov).
To kaže, da država ne podpira le proizvodnje energije ali čistih tehnologij, temveč tudi vsakodnevne okoljske storitve, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja, kot so čista voda in urejeno ravnanje z odpadki.
Gibanje izdatkov med leti 2021–2023
Če pogledamo tri leta zapored, je trend rasti jasen. Skupni izdatki sektorja država po okoljskih namenih so znašali:
- 2021: 213,8 milijona evrov
- 2022: 184,1 milijona evrov
- 2023: 261,15 milijona evrov
Povečanje v letu 2023 je očitno posledica večjih vlaganj v obnovljive vire in infrastrukturo, hkrati pa tudi zaradi večjih sredstev za varstvo zraka, tal in podtalnice.
Po sektorjih:
- Varstvo zraka in klime: 28,65 (2021) → 33,08 (2022) → 58,34 milijonov evrov (2023)
- Energija: 151,71 → 111,48 → 129,06 milijonov evrov
- Upravljanje odpadnih voda: 9,06 → 13,96 → 14,59 milijonov evrov
- Ravnanje z odpadki: 3,76 → 3,05 → 4,84 milijonov evrov
- Zaščita tal, podtalnice in površinskih voda: 16,38 → 18,35 → 49,23 milijonov evrov
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Podatki kažejo, da Slovenija postopno povečuje sredstva za okoljske cilje, a še vedno ostaja relativno zmerna glede odstotka BDP ( le 0,4 odstotka). Glavni poudarek je prehod na obnovljive vire, izboljšanje kakovosti zraka in zaščita vodnih virov.
Čeprav so sredstva pomembna, strokovnjaki opozarjajo, da gre za začetno fazo. Za resen premik k trajnostnemu gospodarstvu bo potrebna še večja usklajenost politik, povečanje investicij in spremljanje učinkovitosti teh transferjev.
Sledi izdatkov kažejo, da bo Slovenija v prihodnjih letih verjetno še bolj vlagala v:
- Obnovljive vire energije – sonce, veter, hidroenergija
- Infrastrukturo za čisto vodo – čistilne naprave, vodovodni sistemi
- Varstvo tal in podtalnice – preprečevanje degradacije, ohranjanje plodnosti
- Varstvo zraka – zmanjševanje emisij, podpora čistim tehnologijam
Preberite več:
Tako države kot lokalne skupnosti bodo morale še bolj sistematično spremljati rezultate, da bodo te investicije dejansko prispevale k izboljšanju okolja.
