Slovenski nepremičninski posredniki so dosegli rekordne prihodke, a profitabilnost panoge se je v dveh letih skoraj razblinila. Medtem ko se število izbrisanih podjetij povečuje, en sam igralec obvladuje osmino celotnega trga.
Več kot tisoč podjetij pod klasifikacijo SKD 68.31 je lani skupaj ustvarilo 88,4 milijona evrov prihodkov, kar predstavlja 9,5-odstotno rast v primerjavi z letom 2022, kažejo podatki analitične platforme CompanyWall. A zgodba za temi številkami je povsem drugačna od uspešnice, ki jo sugerira naraščajoča prihodkovna krivulja.
Skupni EBITDA sektorja se je v istem obdobju znižal s 15,5 milijona evrov na zgolj 5,6 milijona evrov. Panoga je v dveh letih izgubila skoraj dve tretjini operativnega dobička, medtem ko so prihodki rasli.
| Panoga nepremičninskega posredovanja v Sloveniji (SKD 68.31) | ||||
|---|---|---|---|---|
| Kazalnik | 2022 | 2023 | 2024 | Sprememba |
| Aktivna podjetja | 1.113 | 1.131 | 1.111 | -0,2 % |
| Novoosnovana podjetja | 108 | 103 | 89 | -17,6 % |
| Izbrisana podjetja | 64 | 85 | 109 | +70,3 % |
| Skupni prihodki (mio EUR) | 80,7 | 80,8 | 88,4 | +9,5 % |
| EBITDA (mio EUR) | 15,5 | 12,7 | 5,6 | -63,6 % |
| Število zaposlenih | 494 | 486 | 466 | -5,7 % |
| Povprečna bruto plača (EUR) | 1.413 | 1.520 | 1.595 | +12,9 % |
 *vsi podatki za leta 2022, 2023, 2024, v evrih | ||||
Število novoustanovljenih nepremičninskih agencij je v dveh letih upadlo za skoraj petino, število izbrisov pa se je povečalo za 70 odstotkov. Lani je panogo zapustilo 109 podjetij, kar pomeni, da se je neto število igralcev prvič po letih zmanjšalo.
Skupno število zaposlenih je padlo pod 470, kar v povprečju pomeni manj kot pol zaposlenega na podjetje. Večina nepremičninskih agencij v Sloveniji torej deluje kot enoosebne operacije ali mikropodjetja. Tisti, ki ostajajo, sicer uživajo višje plače – povprečna bruto plača je v dveh letih narasla za skoraj 13 odstotkov na 1.595 evrov – a to je bolj posledica inflacijskih pritiskov kot blaginje panoge.
Število prodaj stanovanjskih nepremičnin se je od vrhunca leta 2021 zmanjšalo za približno 40 odstotkov, navaja Geodetska uprava RS. Visoke obrestne mere in rekordne cene stanovanj – v Ljubljani srednja cena presega 4.500 evrov na kvadratni meter – so iz trga izrinile velik del kupcev. Manj transakcij pomeni manj provizij, čeprav so vrednosti posameznih poslov višje.
Največji igralec na trgu je lani ustvaril skoraj 11 milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja več kot osmino celotnega trga. Družba uradno ne zaposluje nobenega delavca, kar je značilno za holdinge ali posredniške platforme.
Med deseterico največjih po prihodkih ima šest podjetij sedež v Ljubljani, kar odraža prevlado prestolnice na nepremičninskem trgu. Obala in vzhodna Slovenija sta zastopani le z enim podjetjem. Kar šest od desetih največjih igralcev formalno nima zaposlenih.
Ob nadaljevanju upadanja transakcij se lahko trg znajde pred novo konsolidacijo, opozarja Geodetska uprava. Za posrednike to pomeni nadaljnji pritisk na marže. Tisti, ki bodo preživeli, bodo najverjetneje večji, bolj specializirani in pripravljeni na poslovanje v okolju, kjer je vsaka transakcija vse bolj dragocena – in vse bolj redka.
