Slovenski turizem je leto 2025 sklenil z najvišjimi številkami doslej. Skoraj sedem milijonov prihodov in več kot 17,8 milijona prenočitev pomeni novo zgornjo mejo obiska, ki potrjuje, da se je panoga po pandemičnem obdobju ne le stabilizirala, temveč tudi strukturno okrepila. Posebej zgovoren je december, tradicionalno eden najpomembnejših mesecev za mestni in praznični turizem, ki je s skoraj 878.000 prenočitvami presegel lansko raven za šest odstotkov.
Po podatkih Statističnega urada so turistični nastanitveni obrati decembra zabeležili 376.000 prihodov, kar je devet odstotkov več kot leto prej. Rast je bila izrazito gnana s tujimi gosti, medtem ko je domači segment ostal stabilen oziroma je pri prenočitvah celo nekoliko upadel. To razmerje kaže, da je slovenski turizem vse bolj odvisen od mednarodnega povpraševanja, domači trg pa v strukturi obiska izgublja relativni pomen.
Domači turisti so decembra prispevali tretjino vseh prenočitev. Njihovih prihodov je bilo nekaj več kot 111.000, prenočitev pa približno 290.000, kar pomeni triodstotni padec glede na december 2024. Največ so jih ustvarili v Piranu, Kranjski Gori in Podčetrtku, skupaj več kot četrtino vseh domačih prenočitev. Povprečna doba bivanja domačih gostov je znašala 2,6 prenočitve, pri čemer so izstopali starejši od 64 let, ki so ustvarili kar petino vseh domačih prenočitev.
Bistveno drugačna je slika pri tujih turistih. Teh je bilo decembra skoraj 265.000, kar je devet odstotkov več kot leto prej, ustvarili pa so skoraj 588.000 prenočitev oziroma enajst odstotkov več. Tuji gosti so tako prispevali dve tretjini vseh prenočitev v decembru. Povprečna doba bivanja je bila nekoliko krajša kot pri domačih gostih, 2,2 prenočitve, največ pa jih je spadalo v starostno skupino med 35 in 44 let.
Največjo težo so imeli turisti iz Italije
Ti so ustvarili skoraj 138.000 prenočitev oziroma 23 odstotkov vseh tujih prenočitev, kar je 14 odstotkov več kot decembra 2024. Najpogosteje so prenočevali v Ljubljani, Piranu in Brežicah, v povprečju pa so ostali dve noči. Italija se je tako tudi ob koncu leta potrdila kot najpomembnejši decembrski trg za slovenski turizem.
Na drugo mesto so se uvrstili gostje iz Hrvaške s skoraj 82.000 prenočitvami oziroma 14 odstotki vseh tujih prenočitev. Sledili so turisti iz Avstrije, ki so ustvarili 11 odstotkov tujih prenočitev, ter gosti iz Nemčije, Madžarske in Srbije. Podatki potrjujejo izrazito regionalno strukturo povpraševanja, pri čemer ima Slovenija največjo težo na bližnjih in tradicionalnih trgih.
Skoraj tretjina spala v zdraviliških občinah
Z vidika vrst turističnih občin so decembra največ prenočitev ustvarile zdraviliške občine, skoraj 235.000 oziroma 27 odstotkov vseh. Delež domačih gostov je bil v teh občinah nadpovprečen in je znašal 53 odstotkov. Sledile so gorske občine s 23 odstotki vseh prenočitev in devetodstotno medletno rastjo, pri čemer so dve tretjini prenočitev ustvarili tuji gostje.
Posebno vlogo ima prestolnica. Ljubljana je decembra ustvarila 22 odstotkov vseh prenočitev v Sloveniji, pri čemer so tuji turisti prispevali kar 93 odstotkov vseh prenočitev v mestu. To potrjuje izrazito mednarodni značaj mestnega turizma in njegovo odvisnost od prazničnih ter kulturnih vsebin. Obmorske občine so ustvarile 12 odstotkov vseh prenočitev, razmerje med domačimi in tujimi gosti pa je bilo skoraj izenačeno.
Kar zadeva nastanitvene zmogljivosti, hoteli ostajajo osrednji steber ponudbe. V njih je bilo ustvarjenih 58 odstotkov vseh decembrskih prenočitev, skupaj več kot 511.000, kar pomeni sedemodstotno rast. Sledile so zasebne sobe, apartmaji in hiše z 20-odstotnim deležem. Neto zasedenost hotelskih ležišč je znašala 42 odstotkov, kar kaže na še vedno obstoječ sezonski potencial.
Preberite več:
Celotno leto 2025 potrjuje, da se slovenski turizem pomika v novo fazo. Rekordne številke niso več posledica enkratnega učinka okrevanja, temveč odraz stabilnega povpraševanja, ki ga vse bolj poganjajo tuji gostje. December, z izrazitim vplivom italijanskega trga in močno vlogo Ljubljane, je to smer še dodatno potrdil.














En odgovor
Ljubljana 93% tujih gostov, domači turisti v minusu. Rekord je lep, odvisnost od tujcev pa dvosečen meč