Varnostni svet Združenih narodov je prestavil petkovo glasovanje o resoluciji, ki bi pooblaščala uporabo obrambnih sredstev za zaščito ladijskega prometa v Hormuški ožini. Glasovanje je bilo predvideno za petek ob 15. uri po srednjeevropskem času, a je bilo v četrtek zvečer umaknjeno z dnevnega reda, uradno zaradi velikega petka, ki ga ZN obeležujejo kot praznik. Nov datum ni bil določen. Italijanski finančni minister Giancarlo Giorgetti pa je v petek v Rimu izjavil, da bo Evropska unija neizogibno morala preučiti zamrznitev proračunskih pravil, če se bo konflikt na Bližnjem vzhodu nadaljeval, je poročala agencija Reuters.
Za resolucijo bo po oceni analitikov težko zbrati potrebno večino. Rusija in Kitajska, obe stalni članici s pravico do veta, ostajata jasno zadržani. Kitajski veleposlanik Fu Cong je opozoril, da bi pooblaščanje uporabe sile vodilo v zaostritev konflikta, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja pa je ocenil, da resolucija ne rešuje temeljnega problema, in pozval k prenehanju sovražnosti. Analitik Mednarodne krizne skupine Daniel Forti je za agencijo AFP dejal, da so možnosti za sprejetje resolucije majhne, dokler besedilo obravnava razmere v ožini izključno kot varnostno vprašanje in ne naslavlja političnega konca sovražnosti.
Bahrajn je kot predlagatelj osnutek od prvotne različice znatno omehčal. Prvotno besedilo je predvidevalo uporabo “vseh potrebnih sredstev”, vključno z vojaškim posredovanjem, v Hormuški ožini, Perzijskem zalivu in Omanskem zalivu. Končna različica, ki jo je v četrtek pridobila tiskovna agencija AP, pooblašča države za uporabo “vseh obrambnih sredstev, sorazmernih z okoliščinami”, v ožini in sosednjih vodah za obdobje najmanj šestih mesecev. Končni osnutek ne omenja več 7. poglavja Ustanovne listine ZN, ki dovoljuje uporabo oborožene sile. Države bi lahko delovale posamično ali v okviru “večnacionalnih pomorskih partnerstev”, a bi morale o ukrepih vnaprej obvestiti Varnostni svet.
Po četrtkovih popravkih se je stališče Francije omililo. Veleposlanik Jérôme Bonnafont, ki je sprva pozival k zadržanosti, je izrazil pripravljenost podpreti osnutek, omejen na obrambne ukrepe. Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer prej menil, da je vojaška operacija za odprtje ožine “nerealistična”. Iranski zunanji minister Abas Araghči je pred glasovanjem posvaril pred provokativnimi dejanji v Varnostnem svetu in sporočil, da bo kakršno koli ravnanje agresorjev in njihovih podpornikov le še zapletlo razmere, je poročala agencija AFP.
Blokada ožine je skoraj popolna. Po podatkih ladijskega sledenja, ki jih je zbrala agencija Bloomberg, je marca skozi ožino povprečno plulo le šest ladij na dan, v normalnih razmerah pa 135. Iran je promet blokiral po začetku ameriško-izraelskega napada 28. februarja. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je zaprtje označila za največjo motnjo v dobavi v zgodovini svetovnega naftnega trga. V običajnih razmerah skozi ožino poteka petina svetovnega prometa z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom.
Izvršni direktor energetskega velikana Shell Wael Sawan je v sredo na konferenci CERAWeek v Houstonu povedal, da se motnje v dobavi selijo iz Azije proti Evropi in bodo aprila v polni meri zajele evropski trg. Analitik svetovalne družbe BCA Research Marko Papic pa ocenjuje, da se bo izpad dobave, ki zdaj znaša 4,5 do pet milijonov sodčkov na dan, do sredine aprila podvojil. Skozi ožino običajno poteka tudi do 30 odstotkov mednarodno trgovanih gnojil, vključno z ureo in amoniakom. Cene uree so od začetka konflikta narasle za 50 odstotkov, strateških zalog gnojil pa za razliko od nafte ni. Pomanjkanje gnojil v spomladanski sezoni setev bi po opozorilih analitikov lahko zvišalo cene hrane do leta 2027.
Cena nafte Brent je od predvojnih 70 dolarjev za sodček narasla do vrhunca pri 126 dolarjih. Analitiki Wall Streeta in ameriški vladni uradniki po poročanju agencije Bloomberg ne izključujejo možnosti, da bi se cena ob podaljšani blokadi dvignila do 200 dolarjev za sodček. IEA je 11. marca uskladila sproščanje 400 milijonov sodčkov iz strateških zalog, a to za zdaj ni zadostovalo za stabilizacijo trga.
Po ocenah Evropske unije so se cene zemeljskega plina od začetka konflikta zvišale za 70 odstotkov, cene nafte pa za 50 odstotkov, kar je blok stalo dodatnih 13 milijard evrov za uvoz fosilnih goriv. Evropska skladišča plina so ob koncu ostre zime 2025/2026 polna le 30-odstotno, referenčna cena plina na nizozemski borzi TTF pa se je do sredine marca skoraj podvojila na več kot 60 evrov za megavatno uro, navaja Euronews. Evropska centralna banka je 19. marca preložila načrtovano znižanje obrestnih mer, zvišala napoved inflacije in znižala napoved gospodarske rasti za leto 2026. ECB je ocenila, da bi podaljšan konflikt verjetno vodil v stagflacijo ter potisnil energetsko odvisni gospodarstvi Nemčije in Italije v recesijo do konca leta.
Giorgetti je v petek obenem sporočil, da je italijanska vlada sprejela odlok, s katerim namenja 500 milijonov evrov za podaljšanje znižanja trošarin na goriva do 1. maja, je poročala agencija Reuters. Vlada premierke Giorgie Meloni se je zavezala, da bo letos znižala proračunski primanjkljaj pod tri odstotke BDP in tako izstopila iz postopka EU zaradi čezmernega primanjkljaja. A iz Giorgettijevih izjav je razvidno, da bi Italija ta cilj lahko zgrešila. Italijanski minister za EU-zadeve Tommaso Foti je že v torek dejal, da bo EU v primeru nadaljevanja konflikta morala sprejeti izredne ukrepe, podobne tistim med pandemijo covida-19, ko je Bruselj zamrznil fiskalna pravila, navaja Reuters. Italijansko ministrstvo za finance je v marcu zapisalo, da rast cen energentov zaradi bližnjevzhodne krize povečuje negotovost glede gospodarskih obetov, z izrazitejšimi tveganji za nižjo rast.
Varnostni svet je 11. marca že sprejel resolucijo, ki je obsodila iranske napade na zalivske države in pozvala Teheran k takojšnji prekinitvi napadov ter odpravi blokade. Za resolucijo je glasovalo trinajst članic, Rusija in Kitajska pa sta se vzdržali. Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo pozval države, ki se spopadajo s pomanjkanjem goriva, naj si same zagotovijo nafto iz ožine, in dodal, da ameriške sile ne bodo pomagale.
Tudi če bi bila nova resolucija sprejeta, ostaja odprto vprašanje, kdo bi jo izvajal. Italija je zavrnila sodelovanje v vojaških operacijah proti Iranu in najavila zgolj obrambno pomoč zalivskim državam. V Evropi, ki je odvisna od 12 do 14 odstotkov katarskega utekočinjenega plina, ki je pred zaprtjem prihajal skozi ožino, za zdaj ni države, ki bi prevzela vodilno vlogo v morebitni pomorski operaciji. Evropske prestolnice se medtem vse bolj spopadajo z domačimi posledicami krize, od cen goriv do proračunskih načrtov.
En odgovor
Znana zgodba: zaradi krize se začne zadolževanje, ki potem dolgoročno vpliva na javne finance.