Evropsko računsko sodišče je opozorilo, da je trenutni okvir proračunske prožnosti Evropske unije za mobilizacijo sredstev v nepredvidenih in izrednih situacijah prezapleten in neučinkovit.
Sodišče izpostavlja, da se uporabljajo različni instrumenti, ki se pogosto prekrivajo, obenem pa ni jasno določen prednostni vrstni red njihove uporabe. Zaradi tega revizorji pozivajo k poenostavitvi in izboljšanju sistema, da bi bila proračunska prožnost bolj učinkovita in pregledna.
Evropska unija sicer uporablja večletne finančne okvire, ki običajno zajemajo obdobja sedmih let. Prožnost v proračunu se dosega prek prerazporeditve sredstev med različnimi prioritetami in proračunskimi leti ter tudi z možnosti povečevanja prvotnih proračunov. Kljub tem orodjem pa je po ocenah revizorjev sistem instrumentov dobro obnovitve in prilagoditve proračuna v času kriz, kot so naravne nesreče ali humanitarne krize, neurejen do te mere, da nastajajo prekrivanja in negotovosti o tem, kateri instrumenti naj se uporabijo najprej.
Jorg Kristijan Petrovič iz Evropskega računskega sodišča je poudaril, da je EU kljub kompleksnosti pokazala, da lahko s svojim sistemom prožnosti odgovarja na izzive, a obstoj različnih in deloma neusklajenih mehanizmov otežuje učinkovitost odziva.
Potreba po celoviti analizi
Evropska komisija je sicer že predlagala večjo proračunsko prožnost za obdobje 2021-2027, kar izhaja iz izkušenj z velikimi krizami, kot so migracijski valovi in nestabilnost v regiji. Vendar pa revizorji opozarjajo, da ta predlog ni temeljil na zadostnih analizah potreb in tveganj, zato pozivajo k oblikovanju instrumentov s temeljnimi informacijami o verjetnosti in potencialnem vplivu različnih nepredvidenih dogodkov.
Poleg tega ni bilo predvidenih mehanizmov za hitrejšo sprostitev sredstev v kriznih situacijah, prav tako pa ni bil opredeljen poseben proračun za blaženje višjih stroškov obresti ali vpliva inflacije na načrtovane izdatke.
Tveganja za finančno stabilnost
Revizorji so ugotovili, da so bili nekateri instrumenti bistveno izkoriščeni že v prvih letih proračunskega obdobja, zaradi česar so bila sredstva za kasnejša leta omejena. To lahko ogroža dolgoročno finančno stabilnost in zmanjšuje razpoložljivost fundusov za nujne primere.
Primerjava z nacionalnimi proračuni razkriva, da se varnostne rezerve v državah članicah EU običajno gibljejo med dvema in tremi odstotki proračunske porabe, medtem ko so bili v okviru EU instrumenti proračunske prožnosti na splošno prilagojeni temi normi.
Preberite več:
Skupni zneski, ki so bili na voljo za izvajanje počasnejših sprememb in posebnih instrumentov, so omogočili povečanje proračunskih odhodkov za do 2,6 odstotka, kar trenutno znaša približno 28 milijard evrov. Med temi instrumenti sta tudi nova mehanizma. Eden za kritje nepričakovanih stroškov obresti na posojila, vezana na okrevanje po pandemiji, in drugi za finančno podporo Ukrajini.
