Lani je Slovenija dosegla najmanjšo količino vzrejenih vodnih organizmov v zadnjih desetih letih, ki je znašala okoli 1.100 ton, kar je tri odstotke manj kot leto prej. Odkupna vrednost teh organizmov je dosegla nekaj več kot 5,7 milijona evrov in je bila za sedem odstotkov nižja kot pred dvema letoma, kažejo podatki državnega statističnega urada.
Največji delež vzreje v kopenskih vodah so predstavljale hladnovodne ribe, predvsem šarenka, ki je lani dosegla težo nekaj več kot 590 ton. To je za odstotek več kot leto prej, a hkrati druga tudi najnižja količina v desetletju. Toplovodnih rib so rejci vzredili v skupni količini skoraj 310 ton, kar je 44 odstotkov več kot leto prej. Med njimi prevladujeta krap (128 ton) in severnoafriški čopovec (153 ton), ki je po količini presegel krapa.
Vzreja morskih organizmov, znana tudi kot marikultura, pa je doživela velik upad. Teža, ki je padla za polovico, je konec prejšnjega leta znašala manj kot 165 ton. Razlog za to so bile predvsem izgube zaradi plenilcev in zajedavcev. Najpomembnejše morske vrste so školjke klapavice, katerih vzreja je presegla 110 ton, a je to še vedno za 40 odstotkov manj kot leto prej in najnižji zabeleženi obseg v zadnjih desetih letih.
Odkupne cene in vrednost postajajo nižje
Odkupna vrednost vzrejenih vodnih organizmov se je znižala za sedem odstotkov, pri čemer so cene na kilogram padle za štiri odstotke. Povprečna cena šarenke je zrasla za šest odstotkov in je zdaj znašala 6,11 evra na kilogram, kar je 41 odstotkov več kot pred desetletjem.
Cena krapa je dosegla 3,73 evra za kilogram, kar je najvišja zabeležena vrednost, medtem ko so klapavice doživele najvišjo desetletno ceno 1,51 evra na kilogram, kar je 13 odstotkov več kot leto prej in več kot dvakratnik povprečja zadnjega desetletja.
Manj zaposlenih v ribištvu, večje zmogljivosti ribogojstva
Leto 2024 je v Sloveniji prineslo upad števila delovno aktivnih v ribištvu – teh je bilo 216, kar je 4 % manj kot leto prej. Največji padec beleži morski gospodarski ribolov, kjer se je število zaposlenih zmanjšalo za 5 %. Kljub temu se v ribogojstvu kaže pozitiven trend: prostornina bazenov za vzrejo sladkovodnih rib se je povečala za več kot 10 %, kar pomeni največjo do zdaj zabeleženo kapaciteto.
Najmanjši ulov v športnem sladkovodnem ribolovu v desetletju
Športni ribolov v sladkih vodah je v letu 2024 prinesel približno 122 ton ulovljenih rib, kar je za 19 odstotkov manj kot lani in najmanj v zadnjih desetih letih. Večino ulova predstavljajo toplovodne ribe, katerih količina je upadla za 21 odstotkov na nekaj več kot 101 tono, največ med njimi je bil krap z 53 tonami, kar je 22 odstotkov manj kot leto prej.
Preberite več:
Hladnovodne ribe so prispevale 17 odstotkov celotnega ulova, njihova količina se je ohranila na približno 20 tonah, šarenk pa so ribiči ulovili za okoli 19 ton, kar je za pet odstotkov več kot lansko leto. Podatki o morskem športnem ribolovu še niso na voljo.
