Italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni in nemški kancler Friedrich Merz sta v Rimu podpisala protokol o strateškem partnerstvu, ki naj bi utrl pot novi fazi sodelovanja med dvema največjima industrijskima silama Evropske unije. Vrh v vili Doria Pamphilj je prinesel skoraj ducat medvladnih sporazumov, skupni dokument o konkurenčnosti za februarski vrh EU in okrepljeno usklajevanje na področju obrambe, energetike in migracij.
Srečanje poteka v trenutku, ko se tradicionalna os Pariz-Berlin sooča z notranjepolitičnimi težavami v Franciji. Kot poroča Handelsblatt, Meloni prevzema vlogo, ki jo je dolga leta igral Emmanuel Macron: postaja Merzova najbližja partnerica na evropskem parketu. Nemška tiskovna agencija dpa je ob robu srečanja navedla, da Berlin in Rim zdaj skupaj pripravljata dokumente, ki so jih v preteklosti oblikovali Nemci in Francozi.
Gospodarsko sožitje med državama je izjemno tesno. Blagovna menjava je leta 2024 presegla 153 milijard evrov, vsota neposrednih naložb v obe smeri pa prekoračuje 100 milijard evrov. Po podatkih italijanskega zunanjega ministrstva gre za najvišjo stopnjo medsebojne gospodarske prepletenosti med katerima koli dvema članicama EU. Na poslovnem forumu, ki je potekal vzporedno z vrhom v hotelu Parco dei Principi, se je registriralo več kot 500 podjetij iz obeh držav.
Osrednja tema dneva je bila konkurenčnost. V skupnem dokumentu, ki ga bosta Rim in Berlin posredovala Evropski komisiji pred neformalnim vrhom 12. februarja, voditelja pozivata k zmanjšanju birokracije, pospešitvi odobritvenih postopkov in poglobitvi enotnega trga. Merz je že v Davosu napovedal, da sta z Meloni oblikovala paket novih idej, vključno z varovalko proti pretirani regulaciji. Po njegovih besedah je EU v preteklosti odlašala z reformami in ni uspela zmanjšati normativnega bremena.
Zunanji minister Antonio Tajani je ob odprtju foruma poudaril, da imata Italija in Nemčija skupen izvozno usmerjen gospodarski model. Napovedal je skupne poslovne misije na tretje trge. Po navedbah virov iz Palazzo Chigi dokument o konkurenčnosti nosi posebno težo, ker izhaja iz dveh najpomembnejših proizvodnih držav na celini.
Na vrhu so obravnavali tudi pereče industrijske teme. Obe državi sta že prej skupaj pritiskali na Bruselj glede postopne ukinitve motorjev z notranjim zgorevanjem do leta 2035. Avtomobilska industrija in njena dobaviteljska veriga sta za obe gospodarstvi strateškega pomena. Dokument vsebuje pozive k tehnološki nevtralnosti pri prehodu na čistejši promet, kar odpira prostor za e-goriva in vodik.
Sodelovanje na energetskem področju ima konkretno obliko v projektu SoutH2 Corridor. Gre za vodikovo povezavo, ki bo severnoafriško proizvodnjo vodika povezala z Nemčijo prek Italije. Rim in Berlin sta med glavnimi partnerji projekta, ki naj bi prispeval k energetski neodvisnosti Evrope.
Med podpisanimi sporazumi je tudi dogovor na področju varnosti, obrambe in odpornosti. Na srečanju v formatu 2+2 so zunanji ministri in ministri za obrambo obeh držav obravnavali krepitev evropskega stebra zveze Nato, podporo Ukrajini in obvladovanje kriz v južnem sosedstvu, od Sredozemlja do Bližnjega vzhoda. V protokolu sta Rim in Berlin zapisala, da bo njun politični dialog tesno usklajen tudi pri odzivu na rusko agresijo proti Ukrajini, vključno s sankcijami in podporo odpornosti.
Na trgovinskem področju sta voditelja izrazila podporo sporazumu med EU in Mercosurjem, kar ju postavlja nasproti Franciji, ki ostaja zadržana. Za Rim in Berlin odprtje novih trgov predstavlja vzvod za podporo izvozu in proizvodnji v času, ko se Evropa spoprijema z nevarnostjo industrijske stagnacije.
V protokolu sta državi potrdili zavezanost transatlantskemu partnerstvu z Washingtonom kot stebru evropske varnosti. Obenem sta se opredelili za dialog namesto konfrontacije pri reševanju trgovinskih napetosti z Združenimi državami. Ta pristop ju razlikuje od nekaterih drugih članic, ki zagovarjajo ostrejši odziv na grožnje z dajatvami.
Vrhu je sledila tiskovna konferenca, na kateri sta voditelja poudarila skok v kakovosti odnosov v dveh letih od berlinskega vrha novembra 2023. Po besedah virov iz italijanske vlade gre za voljo obeh strani, da trajno vlagata v okrepljeno sodelovanje znotraj EU, kjer delita vizijo prihodnosti, temelječo na konkurenčnosti, varnosti in učinkovitem upravljanju migracij.
Intenzivnost priprav na vrh razkriva obseg partnerstva. Na italijanski strani je sodelovalo 11 ministrov, na nemški 10. Med nemškimi udeleženci so bili podkancler in finančni minister Lars Klingbeil, zunanji minister Johann Wadephul, notranji minister Alexander Dobrindt, obrambni minister Boris Pistorius ter ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche.
Nemška tiskovna hiša Der Spiegel je pred vrhom razkrila obstoj dokumenta na treh straneh, v katerem Rim in Berlin podajata predloge za zmanjšanje birokracije in krepitev konkurenčnosti EU. Premik težišča od Pariza k Rimu je po oceni Handelsblatta posledica političnih težav Macrona doma, medtem ko vlada Meloni ostaja stabilna.
Za Slovenijo, ki meji na obe državi in je gospodarsko močno vpeta v njuni dobaviteljski verigi, ima zbliževanje Rima in Berlina neposreden pomen. Vsakršna sprememba industrijske politike EU, zlasti na področju avtomobilske industrije in energetike, bo odmevala tudi v slovenskem gospodarstvu.
